Jedro

Gradbeno dovoljenje je mogoče izdati, če se ugotovi, da je gradbeni poseg v skladu s pogoji prostorskega izvedbenega akta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo družbi A. d.o.o. , izdal gradbeno dovoljenje za delno rušitev obstoječega skladiščnega objekta, grajenega na zemljišču s parc. št. 2383/6 k.o. ... in legalizacijo gradnje skladiščnega prizidka (P + 1), zgrajenega na zemljišču parc. št. 2383/6 in 2386/2 k.o. ... in spremembo namembnosti dela objekta v trgovino z neživili, na zemljišču s parc. št. 2386/2 k.o. ..., pod tam navedenimi pogoji. V obrazložitvi ugotavlja, da se obravnavani poseg ureja na podlagi Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urbanistične zasnove Maribora (PUP), po katerem se predviden poseg nahaja v območju površin za centralne dejavnosti, v morfološki enoti (ME) – mešana gradnja v enotah prostostoječe – posamične gradnje. Glede na vrsto gradnje so na podlagi določb 1, 2, 4 in 8 alinee 9. člena citiranega PUP dopustne gradnje novih objektov, vključno z dozidavo in nadzidavo ter gradnje enostavnih objektov, rekonstrukcije, spremembe namembnosti ter odstranitev objektov in druga vzdrževalna dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča. V morfološki enoti (ME) – mešana gradnja, se stavbe locirajo enako kot v enotah prostostoječe posamične gradnje ali enotah strnjene obulične ali karejske gradnje. Dodatno je treba upoštevati regulacijske elemente, prikazane v kartografskem delu citiranega PUP. Če regulacijski elementi niso grafično določeni glede na 6. člen citiranega PUP, je treba pri legi stavb upoštevati prometno-tehnične, požarno-varnostne in sanitarno-tehnične predpise ter za prostostoječe eno in dvostanovanjske stavbe vsaj 4 m odmik ali manj s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele. Glede na normirane vrednosti regulacijskih elementov za oblikovanje stavb, ki so določeni v 17. členu citiranega PUP, so določeni maksimalni faktor zazidanosti parcele (FZ) je 0,60, maksimalni faktor izrabe zemljišča (FIZ) je 1,20 in minimalni delež zelenih površin ( ZP) je 15 %. Na podlagi 20. člena citiranega PUP so določena podrobnejša merila in pogoji za oblikovanje rekonstrukcij, dozidav in nadzidav, kjer veljajo enaki pogoji za oblikovanje, kot za novogradnjo v okviru predpisanega FIZ iz 17. člena PUP, razen za rekonstrukcijo obstoječih objektov. Na podlagi 25. člena citiranega PUP pa je gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostoru varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti dovoljena le ob upoštevanju pogojev upravljavca ceste, oz. s soglasjem upravljavca. Potrebno število parkirnih mest se v skladu s 27. členom PUP uredi na lastnem zemljišču in določi v odvisnosti od vrste in obsega dejavnosti, poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Stavbe je treba priključiti na komunalno in energetsko omrežje (električno, plinovodno, vročevodno omrežje) v skladu z določili splošnih pogojev, ki so zapisani v členih od 34 do 38 PUP.

Upravni organ ugotavlja, da je obravnavani poseg dovoljen, saj citirani PUP dopušča odstranitve objektov, dozidave in spremembe namembnosti v objektu. Prizidani objekt je etažnosti P + 1, streha je dvokapnica, prodajalna je urejena v SV delu pritličja obstoječega poslovnega objekta. Za prizidek skladiščnega objekta je upoštevana južna regulacijska in gradbena linija, ki sledi liniji objektov ob mestni cesti. Velikost gradbene parcele (parc. št. 2383/6 in 2386/2 k.o. ...) za obravnavane objekte je 2022 m2. Izračunani faktor zazidanosti (FZ) je 0,51 in faktor izrabe zemljišča (FIZ) je 0,84, kar je manj od predpisanega. Minimalni delež zelenih površin je zagotovljen v velikosti 303,30 m2 in to v severnem, vzhodnem in južnem delu, vse na delu parc. št. 2383/6 k.o. ... Investitor je zagotovil za parkiranje vozil na parc. št. 2383/6 k.o. ... skupaj 20 parkirnih mest, od tega je eno parkirno mesto za funkcionalno ovirane osebe, kot predpisuje PUP. Za gradnjo objekta v varovalnem pasu javne ceste je pridobljeno soglasje upravljavcev ceste po 25. členu PUP, v varovalnem pasu plinovodnega omrežja je pridobljeno soglasje distributerjev plinovodnega omrežja in v železniškem pragovnem pasu je pridobljeno soglasje upravljavca železniškega prometa. Vsi komunalni priključki prostora, trgovine in novega prizidanega objekta so vezani na infrastrukturo obstoječega objekta, ki je priključen na javno komunalno omrežje v skladu s pogoji in soglasji upravljavcev, ki so jih podali za projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V upravnem postopku je bilo na podlagi 66.člena ZGO-1 ugotovljeno, da je bilo za poslovno skladiščni objekt, izdano pravnomočno uporabno dovoljenje št. 351-05-335/00-31 z dne 19. 5. 2000 in gradbeno dovoljenje št. 351-05-1254/2003-421 z dne 6. 1. 2004 za rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječega poslovnega skladiščnega objekta, ki je postalo pravnomočno dne 2. 2. 2004; da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom; da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelala fizična oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta; da ima projekt vse s tem zakonom predpisane sestavine; da so k predvideni gradnji pridobljena vsa podpisana soglasja; da je investitor priložil dokazilo o plačanih dajatvah in prispevkih določenih z zakonom; da je investitor izkazal pravico gradnje na parc. št. 2383/6 in 2386/2 k. o. ...; da je investitorju odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora zaradi nelegalne gradnje prizidka skladišča in ureditve prodajalne, ki jo je plačal dne 25. 8. 2009 po odločbi št. 351-599/2009-3(7102) z dne 16. 6. 2009 in da je zagotovljena minimalna komunalna opremljenost. Ker je predvidena gradnja v skladu z veljavnim prostorskim aktom in ker so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1, je upravni organ izdal gradbeno dovoljenje v skladu s pogoji 54. člena ZGO-1 ter odločil kot je navedeno v izreku te odločbe.

Na pritožbo tožeče stranke je Ministrstvo za okolje in prostor s svojo odločbo št. 35108-26/2010/NIK-7 z dne 6. 5. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke (1. točka izreka), z 2. točko izreka pa odločilo, da je tožeča stranka (pritožnica) dolžna investitorki (gospodarski družbi A. d.o.o.) povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 342,0 EUR v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe z obrestmi. V obrazložitvi povzema pritožbene navedbe glede „črne gradnje“, ki meji na nepremičnino tožeče stranke, zlasti na dejstvo, da je investitor opravil gradbene posege pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, v posledici tega pa je tožeči stranki nastala škoda v višini 122.500,00 EUR, kar je dokazovala s cenitvenim poročilom o zmanjšani vrednosti nepremičnine z dne 1. 11. 2010. Razen tega izvedba gradbenih del s strani investitorja ni bila opravljena v skladu z ZGO-1 oziroma soglasjem tožeče stranke.

Tožena stranka ugotavlja, da je bil tožeči stranki v postopku izdaje gradbenega dovoljenja priznan status stranke v postopku glede na to, da je na podlagi podatkov iz PGD (vodilna mapa točka 0.8.3.grafični prikaz območja za določitev strank v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja) razvidno, da sega območje za določitev strank tudi na zemljišče s parc. št. 2383/21 in 2381/1, ki sta v lasti tožeče stranke. Vendar po preučitvi priložene spisne dokumentacije ugotavlja, da je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Citira določbe 66. člena ZGO-1, po katerih mora pristojni upravni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti tam navedene pogoje. Ugotavlja, da sicer investitor res ni ravnal pravilno, ker je gradnjo pričel brez gradbenega dovoljenja, vendar pa navedeno na odločitev v tej zadevi ne more vplivati v smislu tega, da gradbeno dovoljenje sploh ne bi bilo mogoče izdati. V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da gre za gradnjo, ki je dovoljenja na podlagi PUP in je utemeljena tudi s strokovnimi rešitvami ter izdanimi soglasji. Predvidena gradnja – skladišče in sprememba namembnosti objekta sta od zemljišča tožnika (parc. št. 2381/1 k. o. ...) odmaknjena več kot 4 m, zato soglasja za gradnjo investitor ni potreboval. Prav tako je v PGD (vodilna mapa, Splošni podatki o objektu in soglasjih ter tudi načrt komunalne situacije), jasno označeno, da so odvodi meteornih voda s severne strešine speljani na južno stran v javni način odvodnje, ki poteka v Preradovičevi ulici, zato predmetna gradnja v ničemer ne bo vplivala na povečanje meteornih vod proti zemljišču tožeče stranke. Kot neutemeljena zavrača tudi pritožbena navajanja, da tožeči stranki opravljeni posegi povzročajo škodo, saj škoda ni z ničemer izkazana. Tožeča stranka je sicer priložila cenitveno poročilo z dne 13. 3. 2009, vendar pa iz tega izhaja, da je bilo izdelano za namen določitve tržne vrednosti zaradi hipoteke in ne zaradi postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja. Pojasnjuje, da tožeči stranki težave očitno povzroča objekt, ki ni predmet tega postopka. Gre za objekt, za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje št. 351-05-335/00-31 z dne 19. 5. 2000 in zatem še gradbeno dovoljenje št. 351-05-1254/2003-421 z dne 6. 1. 2004 za rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječega poslovno – skladiščnega objekta na parc. št. 2386/2 ter dozidavo dimnika na parc. št. 2383/6, zato nestrinjanje z odvajanjem meteornih vod z obstoječega objekta (ki naj bi tožeči stranki povzročale škodo) ne more biti predmet tega postopka, pač pa stvar dogovora z investitorjem o povračilu stroškov. Na podlagi navedenega je tožena stranka ugotovila, da je odločba organa prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. V nadaljevanju odločbe podaja tudi obrazložitev odločitve v zvezi s stroški, ki jih je dolžna tožeča stranka plačati investitorju.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in pri tem ponavlja pritožbene ugovore, da je družba A. d.o.o. izvedla gradbena dela brez gradbenega dovoljenja in da je zaradi tega na nepremičnini tožeče stranke, ki meji na nepremičnino investitorja, nastala škoda v znesku 122.500,00 EUR, kot izhaja iz cenitvenega poročila z dne 1. 11. 2009. Ker so bila gradbena dela opravljena brez gradbenega dovoljenja, bi upravni organ prve stopnje moral zahtevek investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti in začeti postopke za rušenje na črno zgrajenega skladiščnega objekta. Navaja, da je prišlo v postopku tudi do kršitve načela kontradiktornosti, saj se tožeča stranka ni mogla izjasniti o navedbah investitorja, z dne 31. 12. 2009. Zahtevane listine je tožeča stranka prejela šele 20. 5. 2010. Prav tako ni moč slediti obrazložitvi tožene stranke, da je bilo v konkretnem primeru na terenskem ogledu dne 13. 9. 2009 ugotovljeno, da je investitor gradnjo izvedel po priloženih projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Tu prihaja tožena stranka sama s seboj v nasprotje, saj je nesporno, da je investitor vsa dela opravil na črno in da lastniki sosednjih zemljišč seveda v postopku niso imeli statusa stranke. Pridobitev statusa stranke v postopku, ko je bilo naknadno izdano gradbeno dovoljenje, ki je zgolj povzelo legalizacijo zgrajenega objekta na črno, pa je za obravnavano zadevo brezpredmetno, saj tožnik kot stranka, tudi če bi imel pripombe in jih je imel, le-teh ne bi mogel uveljaviti, saj je objekt že stal. Zakon o graditvi objektov natančno določa postopek pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Gradnje na črno ni moč legalizirati, če niso izpolnjene vse predpostavke, ki jih določa zakon, med ostalim tudi soglasje neposrednega soseda oz. lastnika. Če prvostopenjski organ oz. tožena stranka menita, da so navedbe neposrednega soseda oz. lastnika pri izdaji gradbenega dovoljenja neutemeljene, je treba v odločbi o izdaji gradbenega dovoljenja, kot tudi v odločbi o zavrnitvi pritožbe, natančno opredeliti ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja (med drugim tudi vprašanje problematike meteornih vod in prezračevanja). Upravna enota ni strokovnjak s področja gradbeništva in bi v postopku morala pritegniti ustreznega izvedenca, kolikor se ne povzame mnenje izvedenca, ki ga je predložila tožeča stranka in ki bi podal mnenje glede problematike odvajanja meteornih vod ter problematike prezračevanja, med tem ko je navedbe tožene stranke šteti zgolj kot pavšalne. Navaja tudi nekatere listine iz upravnega spisa, ki jih tožeča stranka ni prejela, zato se do njih ne more opredeliti, saj jih ne poseduje. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo organa prve stopnje in odločbo tožene stranke odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Družba A. d.o.o., ki ima v tem sporu položaj prizadete stranke, je v odgovoru na tožbo navedla, da se v celoti pridružuje odgovoru na tožbo tožene stranke in da so navedbe tožeče stranke v celoti neutemeljene. Pojasnjuje, da želi tožeča stranka zamegliti jasno dejansko stanje in pri tem namerno ne navaja dejstev, ki so pomembna za odločitev. Za objekt, ki je v lasti prizadete stranke je bilo izdano uporabno dovoljenje št. 351-05-335/00-31 z dne 29. 5. 2000, prav tako tudi gradbeno dovoljenje št. 351-05-1254/2003-421 z dne 16. 1. 2004. Obe navedeni upravni odločbi sta postali pravnomočni (uporabno dovoljenje 19. 6. 2000 in gradbeno dovoljenje 2. 2. 2004). Domnevno zatrjevana škoda, k naj bi nastala iz odvoda meteornih voda, bi naj izvirala iz navedenega objekta, za katerega obstoji tako pravnomočno gradbeno in uporabno dovoljenje, ne pa iz objekta, ki je predmet upravnih odločb, katerih odpravo zahteva tožeča stranka v tem sodnem postopku. Odvodnjavanje iz novega objekta je prizadeta stranka speljala v kanalizacijo na Preradovičevo ulico, torej v popolnoma nasprotno stran od tožeče stranke, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Zato prizadeta stranka v ravnanju tožeče stranke vidi zgolj zlorabo procesnih pravic, sicer pa tožeča stranka svoje domnevne škode tudi ne izkaže. V zvezi z navajanjem glede procesnih kršitev pa poudarja, da je imel pooblaščenec tožeče stranke možnost sodelovati v upravnem postopku, kar izhaja tudi iz uradnega zaznamka z dne 12. 6. 2009, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka pregledala celotno dokumentacijo upravnega spisa (vključno s projektno dokumentacijo), pri tem pa je upravni organ pojasnil, da sedanja gradnja ne obravnava dejavnosti v obstoječem delu objekta in da je že izdano uporabno dovoljenje za ta del objekta. V sedanji obravnavi gradnje pa je investitor posebej skrbno načrtoval odvod meteornih voda na južno stran parcele in le-te ne povečujejo in ne poslabšujejo odvoda meteornih vod vzdolž meje soseda tožnika – mejaša, razen tega je tudi sedanja dejavnost precej odmaknjena od soseda mejaša. Pri presoji utemeljenosti tožbe pa je treba upoštevati tudi, da sta oba izpodbijana upravna akta izdana v skladu z PUP, in da je gradnja prizadete stranke (skladišča in sprememba namembnosti objekta), od zemljišča tožeče stranke s parc. št. 2381/1 k. o. ... oddaljena 9,39 m, zato morebitnega soglasja PUP niti ne predpisuje. V tem objektu (skladišče) so bile meteorne vode tudi rešene na način kot je bilo dogovorjeno, speljane so bile stran od parcele tožeče stranke, zato ne poslabšujejo odvoda meteornih vod vzdolž meje s tožnikom. Kot je bilo že povedano, je bilo za prvotni objekt, ki se je gradil v letu 2000 in 2004 izdano uporabno oziroma tudi gradbeno dovoljenje, obe upravni odločbi sta postali pravnomočni, pri domnevnem zahtevku tožeče stranke iz naslova škode pa gre za civilno pravni zahtevek, ki ne more biti predmet niti upravnega postopka niti tega upravnega spora. Prizadeta stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna, svojo odločitev pa sta upravna organa prve in druge stopnje ustrezno utemeljila, zato se sodišče v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanjo v celoti sklicuje.

V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče ugotavlja, da so te neutemeljene. V zadevi gre za spor v zvezi z izdanim dovoljenjem za rušitev (jugozahodnega) dela objekta investitorja na parc. št. 2383/6 in parc. št. 2386/2 k.o. ..., ki meji na parc. št. 2383/21 in parc. št. 2381/1, ki je v lasti tožeče stranke in dovoljenjem za gradnjo (legalizacijo) skladiščnega prizidka na parc. št. 2383/6 in 2386/2, ki je od meje s parc. št. 2383/21 k.o. ... oddaljen od 9,39 m do 9,64 m. Upoštevaje navedeno dejstvo oziroma dejstvo, da iz predložene projektne dokumentacije izhaja, da območje za določitev stranke med drugim zajema tudi navedeni parceli tožeče stranke, ji je bil v upravnem postopku tudi priznan položaj prizadete stranke in glede na podatke predloženega upravnega spisa so bile njene pripombe v postopku obravnavane in v zvezi s tem najdene tudi ustrezne rešitve (meteorne vode, prezračevanje, onesnaženost, hrup, razgled). Tožena stranka je tudi pravilno pojasnila, da investitor res ni ravnal pravilno, ker je z gradnjo začel brez gradbenega dovoljenja, vendar to dejstvo na odločitev ne more vplivati v smislu tega, da gradbenega dovoljenja sploh ne bi bilo mogoče izdati. V takšnih primerih je gradbeno dovoljenje mogoče izdati, če se ugotovi, da je izvedena gradnja skladna z določili PUP. In v konkretnem primeru je iz podatkov predloženega upravnega spisa, kot tudi iz obrazložitve obeh upravnih odločb razvidno, da gre za gradnjo, ki je dovoljena na podlagi PUP in je bila utemeljena tudi s strokovnimi rešitvami ter izdanimi soglasji v skladu z ZGO-1. Zato sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene navedbe glede tega, da bi upravni organ prve stopnje moral zavrniti izdajo dovoljenja, kakor tudi navedbe glede kršitev pravil postopka, ki naj bi jih zagrešil upravni organ prve stopnje. Tudi po presoji sodišča dajejo podatki spisa zadostno podlago za presojo, da je tožeča stranka sodelovala v postopku, da je imela možnost vpogleda v upravne spise in da je to pravico tudi izkoristila. Že v upravnem postopku je bilo tožeči stranki tudi pravilno pojasnjeno, da škoda, ki naj bi jo povzročale meteorne vode, ne izvira iz objekta, ki je predmet izpodbijanega gradbenega dovoljenja, pač pa gre za obstoječi skladiščni objekt na parc. št. 2386/2 in dimnik na parc. št. 2383/6 k.o. ..., za katera pa ima tožeča stranka pravnomočno uporabno in gradbeno dovoljenje. V zadevi je po presoji sodišča treba upoštevati tudi dejstvo, da gre za objekte, ki so na območju industrijske cone oziroma bivše tovarne B., torej so bili zgrajeni preden jih je tožeča stranka kupila, zato ji je bilo dejansko stanje ob nakupu znano oziroma ni moglo ostati neznano.

Sodišče je glede na vse navedeno zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.