Jedro

Okoliščina, da je v zadevi kot priča bila zaslišana uslužbenka sodišča, po prepričanju Vrhovnega sodišča tehtnice nepristranskosti ne nagiba ne v eno ne v drugo smer. Uslužbenka ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo. Zgolj zato, ker je kot priča bila zaslišana uslužbenka glede objektivnih okoliščin, povezanih z njenim delom pri sodečem sodišču, videz nepristranskosti ne bo omajan.

Razlog za delegacijo pristojnosti je tudi smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Ker gre za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Dejstvo, da bi predlaganima pričama bilo lažje opraviti zaslišanje na ljubljanskem sodišču, glede na razdaljo med Ljubljano in Novim mestom, ne odtehta posega v splošno krajevno pristojnost.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama poteka spor o motenju posesti. Med drugim je sporno, ali je toženec pravočasno podal odgovor na tožbo in ali so posledično izpolnjeni pogoji za izdajo zamudnega sklepa o motenju posesti. Toženec je glede pravočasnosti odgovora na tožbo predlagal zaslišanje sodne uslužbenke, da pojasni časovno pot odgovora na tožbo, ki je po faksu prispel na vložišče. Sodišče je dokaznemu predlogu ugodilo in uslužbenko zaslišalo.

2. Tožniki predlagajo prenos pristojnosti Okrajnega sodišča v Novem mestu na Okrajno sodišče v Ljubljani. Navajajo, da zaslišanje uslužbenke o njenem delu s strani sodišča, kjer je zaposlena, vzbuja dvom v nepristranskost tega sodišča. Sodišče je z zaslišanjem uslužbenke izvajalo dokaze v prid toženca, hkrati pa odločalo o tem, ali je uslužbenka sodišča sprejela vlogo ali ne, tako bo dejansko sodilo samo sebi. Razpravljajoča sodnica je uslužbenki navsezadnje dala navodilo, da s seboj prinese „skupno poročilo vseh faksov“. Izvedba postopka pred ljubljanskim sodiščem bi bila tudi smotrna, saj se dve priči, ki jih je treba zaslišati, nahajata v Ljubljani.

3. Toženec v odgovor na predlog za prenos pristojnosti navaja, da bi prenos pristojnosti močno zavlekel postopek in smiselno, da gre za zlorabo. Zaslišanje uslužbenke o okoliščinah poslovanja sodišča s telefaks pošiljkami in o drugih okoliščinah v zvezi s po faksu poslanem odgovoru na tožbo ne pomeni razloga, ki bi vzbujal dvom v nepristranskost sodišča. Sodišče ne bo odločalo o zahtevkih zoper uslužbenko. Ta tudi ni v nobenem razmerju s tožencem.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

6. Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Prenos pristojnosti tako največkrat utemeljujejo subjektivne povezave med zaposlenimi sodečega sodišča in, običajno, strankami tega postopka.

7. Položaj v obravnavani zadevi je drugačen. Okoliščina, da je v zadevi kot priča bila zaslišana uslužbenka sodišča, po prepričanju Vrhovnega sodišča tehtnice nepristranskosti ne nagiba ne v eno ne v drugo smer. Uslužbenka ni v nobenem razmerju s pravdnima strankama. Izvedba dokaza z zaslišanjem priče je procesno dejanje brez vnaprejšnjega vrednotnega predznaka, ki bi kazal v prid ene ali druge stranke. Priča v postopku niti ne zmaga niti ni poražena; v njeno pravno sfero s sodno odločitvijo ni poseženo.1

8. Pričanje je sicer predmet dokazne ocene in ni mogoče zanikati, da je dokazna ocena subjektivno pogojeno intelektualno dejanje. Ker pa gre za strokovno dejanje, ki ga sodnik pozunanji z metodo racionalne argumentacije, je teza, da sodnik ni zmožen korektno dokazno oceniti pričanja zaposlenega kolega, onkraj razumnega dvoma ter že v sferi vsesplošnega nezaupanja.2 Predmet postopka navsezadnje ni morebitno protipravno ravnanje uslužbenke ali sodišča. 9. Zgolj zato, ker je kot priča bila zaslišana uslužbenka glede objektivnih okoliščin, povezanih z njenim delom pri sodečem sodišču, videz nepristranskosti ne bo omajan. Tega ne omaje niti dejstvo, da je razpravljajoča sodnica, sicer mimo razpravnega načela, priči predlagala, da na zaslišanje prinese dokumentacijo o vhodnih faks pošiljkah. Sodna praksa Vrhovnega sodišča,3 na katero se sklicujejo tožniki, je neupoštevna, saj je šlo za bistveno različne okoliščine, priča je bodisi bila sama stranka postopka bodisi je bila v tesnem razmerju s stranko.

10. Razlog za delegacijo pristojnosti je tudi smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Ker gre za izjemo od siceršnje krajevne pristojnosti, jo je treba razlagati restriktivno. Dejstvo, da bi predlaganima pričama bilo lažje opraviti zaslišanje na ljubljanskem sodišču, glede na razdaljo med Ljubljano in Novim mestom ne odtehta posega v pravila o splošni krajevni pristojnosti.

11. Glede na navedeno je predlog neutemeljen ter ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo (67. člen ZPP).

1 Tako tudi VSRS sklep I R 112/2022 z dne 7. 9. 2022. 2 Prav tam. 3 Sklepi VIII R 16/2009 z dne 12. 5. 2009, I R 83/99 z dne 19. 1. 2000, I R 108/2021 z dne 19. 7. 2012, I R 45/2010 z dne 25. 3. 2010 in I R 117/2015 z dne 15. 10. 2015.