Jedro

Toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12.člena ZST-1 (osebnih podatkov njenih družinskih članov), zato je sodišče prve stopnje z njim (pravilno) ravnalo skladno spravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

Izrek

I.Pritožba z dne 21. 8. 2024 se zavrže.

II.Pritožba z dne 10. 7. 2024 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkin predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 2. 11. 2023.

2.Toženka je zoper sklep vložila dve pritožbi. V prvi, vloženi 10. 7. 2024, uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdaj naj bi prejela sklep o podaljšanju roka. Iz njega izhaja le, da se je rok, ki je bil podaljšan za 20 dni, iztekel 7. 3. 2024. Sama ne more preveriti, ali je sodišče pisanje vročalo na pravi naslov, oziroma ali je Pošta Slovenije sodno pisanje vrgla v njen predalčnik. Dokazna moč vročilnice kot javne listine ni absolutna. Sodišče naj preveri pravilnost vročitve. Kot samostojna veja oblasti bi lahko sodišče pridobilo potrebne podatke, ne glede na to, ali toženka posreduje zahtevano dokumentacijo. Drugo pritožbo je toženka vložila 21. 8. 2024.

3.Pritožba z dne 10. 7. 2024 ni utemeljena, pritožba z dne 21. 8. 2024 pa je prepozna.

O pritožbi z dne 10. 7. 2024

4.Izpodbijani sklep je bil izdan zato, ker toženka ni dopolnila predloga za taksno oprostitev v zvezi s sodno takso po plačilnem nalogu z dne 29. 9. 2023. Po podatkih v spisu ji je bil sklep z dne 12. 12. 2023, s katerim jo je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST pozvalo, naj predlog v roku 15 dni ustrezno dopolni, vročen 3. 1. 2024. Toženka je pravočasno podala predlog za podaljšanje roka, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 30. 1. 2024; toženki je rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev podaljšalo za 20 dni od vročitve sklepa o podaljšanju roka.

5.Osebno vročitev ureja 142. člen ZPP. Če osebna (neposredna) vročitev naslovniku ni možna, se pri vročanju po pošti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, da je pisanje na pošti in da ga mora naslovnik v 15 dneh dvigniti. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa naslovnik tega v 15 dneh ne stori, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku roka vročevalec pisanje pusti v predalčniku naslovnika (četrti odstavek 142. člena ZPP). Vročitev s fikcijo ima enake učinke kot dejanska vročitev.

6.Iz vročilnice, pripete k list. 147 v spisu, izhaja, da je vročevalec poskušal toženki vročiti sklep o podaljšanju roka 1. 2. 2024. Ker ni bil uspešen, ji je v hišnem predalčniku (na naslovu ...) pustil obvestilo o pošiljki. Toženka v roku, v katerem bi lahko pisanje prevzela na pošti, tega ni storila, zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku. S potekom 15 dni, tj. 16. 2. 2024, je nastopila domneva vročitve. Dan kasneje je začel teči 20 - dnevni rok za dopolnitev predloga za taksno oprostitev. Vse navedeno izhaja tudi iz opombe 1 v izpodbijanem sklepu, zato je neutemeljen pritožbeni očitek o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih. Pravilno izpolnjeno obvestilo (vročilnica) kot javna listina dokazuje, da je bila vročitev sodnih pisanj toženki pravilno opravljena. Dokazno pravilo o resničnosti javne listine velja, dokler ga stranka ne izpodbija z dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Pritožnica takšnih dokazno podprtih trditev, s katerimi bi vzbudila dvom v pravilnost vročitve, ni podala.

7.V postopku odločanja o taksni oprostitvi sodišče za potrebe ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobi osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Kar pa ne pomeni, da je stranka povsem razbremenjena trditvenega in dokaznega bremena v zvezi z izpolnjevanjem zakonskih pogojev za taksno oprostitev (kot je mogoče razumeti sicer zgolj navržen pritožbeni očitek, da bi lahko sodišče prve stopnje samo vpogledalo v razpoložljive evidence). V drugem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 so določene obvezne in neobvezne sestavine predloga za taksno oprostitev. Toženkin predlog ni vseboval obvezne sestavine iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 (osebnih podatkov njenih družinskih članov), zato je sodišče prve stopnje z njim (pravilno) ravnalo skladno s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1 v zvezi s 108. členom ZPP).

8.Na podlagi ugotovitev, da je bil toženki sklep o podaljšanju roka pravilno vročen in da toženka predloga za taksno oprostitev do izteka roka za dopolnitev (niti kasneje) ni dopolnila, je odločitev o zavrženju predloga, s pravno podlago v četrtem odstavku 108. člena ZPP, pravilna. Pritožbeno sodišče je pritožbo z dne 10. 7. 2024 zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP).

O pritožbi z dne 21. 8. 2024

9.Izpodbijani sklep je bil toženki (s fikcijo) vročen 3. 7. 2024. Petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je začel teči dan kasneje, se je, upoštevajoč sodne počitnice, v času katerih procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo, iztekel 19. 8. 2024. Pritožba, vložena 21. 8. 2024, je prepozna, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP, 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena ZPP ).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami.

3Toženka je bila v tem postopku o učinkih vročitve s fikcijo že večkrat poučena, dvakrat tudi s strani tega pritožbenega sodišča (sklepa I Cp 1085/2022 in I Cp 358/2023).

4Pritožnica na primer ne trdi (in ne dokazuje), da se njen dejanski naslov razlikuje od naslova, na katerega ji je sodišče prve stopnje vročalo sodno pisanje (oziroma da na naslovu Ulica prvoborcev 19a, Ljubljana, v času vročitve ni bivala).

5Skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

6Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

7Toženka je v predlogu za taksno oprostitev navedla, da bi bilo s plačilom odmerjene sodne takse ogroženo preživljanje oseb, ki jih je po zakonu dolžna preživljati.

8Poskus vročitve pisanja je bil opravljen 18. 6. 2024. Ker ni bilo nikogar, ki bi pisanje prevzel, je bilo toženki tega dne puščeno obvestilo o prispelem pismu v hišnem predalčniku. Ker pisanja v petnajstih dneh ni dvignila, je šteti, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka - 3. 7. 2024.

9Po 83. členu Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, s spremembami in dopolnitvami) sodišča v času od 15. julija do 15. avgusta poslujejo v omejenem obsegu (poletno poslovanje). V času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah. V teh zadevah procesni roki tečejo.