Jedro

Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

Izrek

I.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Odločba tožene stranke št. ... z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo št. ... z dne 8. 1. 2024 se odpravi v delu, ki se nanaša na denarno socialno pomoč in se zadeva v tem obsegu vrne v ponovno upravno odločanje."

II.Pritožba tožene stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (II., III., IV. in V. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odločba toženke št. ... z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo št. ... z dne 8. 1. 2024 odpravi v delu, ki se nanaša na denarno socialno pomoč, da se toženki naloži izdaja nove odločbe, s katero se odloči, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči, in da je toženka dolžna nov akt izdati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe, oziroma da se zadeva vrne toženki v ponovno odločanje (I. točka izreka). Odločbo toženke št. ... z dne 27. 3. 2024 v zvezi z odločbo CSD A. št. ... z dne 8. 1. 2024 je sodišče odpravilo v delu, ki se nanaša na pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (II. točka izreka). Razsodilo je, da je tožnica upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (oz. pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka) od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 (III. točka izreka). Do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (oz. pravice do plačila obveznega zdravstvenega prispevka) sta od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 upravičena tudi B. B. in C. C., razen če obveznega zdravstvenega zavarovanja nimata urejenega iz drugega naslova oz. če zdravstvenih storitev nimata kritih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (IV. točka izreka). Sklenilo je, da je toženka dolžna tožnici povrniti potrebne stroške postopka v višini 50 % (V. točka izreka).

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožujeta obe stranki socialnega spora.

3.Tožnica vlaga pritožbo zoper I. točko izreka sodbe zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da gre za kršitev pravic mld. otrok, ker morata otroka skrbeti za mamo, ki je brez prihodkov. Otroka prejemata pokojnino po pokojnem očetu in sta po njem prejela tudi enkratno solidarnostno pomoč. Tožnica je brezposelna in nezaposljiva iz zdravstvenih razlogov. ZSVarPre v 6. členu določa, da je vsakdo dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov, kar tožnica brez svoje krivde ne zmore. Otroka sredstva prejemata po pokojnem očetu, ki bi ju, če bi bil živ, preživljal, saj je pokojnina nadomestilo za preživnino. Prejemek ima vse lastnosti preživnine, ki pa se ne všteva v dohodek družine, saj bi bilo to v neskladju s 53. in 56. členom Ustave. Za tožnico bi morala poskrbeti država preko socialnovarstvenih pravic in ne na način, da to breme prelaga na mld. otoka. Tožnica ni upravičena do nobenega dohodka, niti ga brez svoje krivde ne zmore pridobivati, torej ji preostane le še denarna socialna pomoč. Edini razlog, zaradi katerega ji toženka denarno socialno pomoč odreka, je ta, da imata sinova dohodek in premoženje po pokojnem očetu. Gre za mld. otroka, ki zanjo nista dolžna skrbeti. Ne strinja se, da se v družinsko premoženje šteje vso premoženje družinskih članov, saj tak način razlage posega v pridobljene pravice mld. otrok do premoženja. Toženka je pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev kot dohodek upoštevala znesek v višini 1.254,40 EUR, kar prejmeta kot pokojnino po očetu oba mld. otroka, pri čemer ni upoštevala, da otroka nista dolžna skrbeti za starša in bi moral CSD bdeti nad njunim premoženjem. Predlaga, da se odločitev sodišča v točki I. spremeni tako, da se zahtevku ugodi ob stranski intervenciji otrok po kolizijskem skrbniku, saj odločanje posega v pravice mld. otrok.

4.Zoper II., III., IV. in V. točko izreka sodbe se pritožuje toženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. V postopku ni bilo sporno in se tudi ni zahtevala odločitev o upravičenosti tožničinih otrok do katerekoli pravice. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega zahtevka in tožniku ne more prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot je s tožbo zahteval, čeprav je morda po materialnem pravu do tega upravičen. Tožnica v socialnem sporu ni uveljavljala nikakršne pravice za svoja otroka. Točka IV. izreka izpodbijane sodbe je v nasprotju s prvim odstavkom 2. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je prekoračilo tožbeni zahtevek. Odločitev IV. točke izreka izpodbijane sodbe ni obrazložena, zaradi tega je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženka je že v odgovoru na tožbo opozorila, da ni razvidno, da bi tožnica v tožbi navedla matično in davčno številko tožene stranke. Zaradi tega je tožba nepopolna. V odgovoru na tožbo je predlagala, da sodišče pozove tožnico, da tožbo dopolni. Ker je bila tožba nepopolna in sodišče tožnice ni pozvalo, da jo naj dopolni, je kršena določba 108. člena ZPP. Eden izmed namenov programa vodenja postopka je tudi v tem, da predsednik senata oznani pravno podlago, ki jo sodišče šteje za relevantno in stranke lahko podajo trditveno podlago. Omemba ZIUZDS ni podana niti v navedbah tožnice niti v programu vodenja postopka. Zaradi tega toženka ni mogla niti morala podati relevantnih navedb, ki bi se nanašale na navedeni zakon. Izpodbijana sodba je sodba presenečenja. Toženki je zato kršena pravica do izjave in je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Odločeno je, da je tožnica od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 upravičena do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Za takšno odločitev ZIUZDS sodišču ne daje nobene podlage. Določba tretjega odstavka 59. člena ZIUZDS določa, da je upravičenec do varstvenega dodatka na podlagi zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, od začetka uporabe tega zakona upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila obveznega zdravstvenega prispevka za obdobje veljavnosti odločbe o upravičenosti do varstvenega dodatka. Do pravic iz tega odstavka je oseba upravičena na podlagi zakona in se o tem ne izda posebne odločbe. Glede na to določbo je tožnica, ki je upravičena do varstvenega dodatka, s 1. 1. 2024 upravičena tudi do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila obveznega zdravstvenega prispevka. Prav tako sta na podlagi tega člena od 1. 1. 2024 do plačila prispevkov upravičena mld. otroka. Ni razloga, da bi se izpodbijani odločbi v tem delu odpravili. Upravna organa v predsodnem postopku o teh pravicah nista smela odločati, ker upravičenost do pravic, ki jih je sodišče priznalo tožnici in tožničinima sinovoma, izhaja že iz samega zakona. Posledično sta odločitvi upravnih organov pravilni in zakoniti. Toženka tožnici zato ni dolžna povrniti stroškov sodnega postopka.

5.Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženke pa ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v tej določbi ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7.Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženke z dne 27. 3. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 8. 1. 202024, s katero je CSD tožnici priznal pravico do varstvenega dodatka od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 v znesku 29,94 EUR mesečno in odločil, da tožnica oziroma njena družina do ostalih pravic iz javnih sredstev (do denarne socialne pomoči, do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev) ni upravičena.

O pritožbi tožnice:

8.Toženka je z izpodbijanima odločbama odločila, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, ker znaša lastni dohodek družine 1.254,40 EUR, kar presega minimalni dohodek družine, ki je določen v znesku 1.014,44 EUR. Po tretjem odstavku 30. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) se višina denarne socialne pomoči za družino določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in lastnim dohodkom družine, ugotovljenim na način, ki ga določa ZSVarPre.

9.Odločitev toženke, ki se nanaša na denarno socialno pomoč je sodišče prve stopnje štelo za pravilno in zakonito ter tožbeni zahtevek na odpravo odločb v tem delu in na priznanje denarne socialne pomoči zavrnilo. Štelo je, da je toženka kot družinske člane poleg tožnice pravilno upoštevala njena mld. otroka, in da lastni dohodek družine obsega tudi periodične dohodke iz naslova družinske pokojnine mld. otrok.

10.Pri presoji upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tj. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS), njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ZSVarPre (prvi odstavek 11. člena ZSVarPre).

11.Neutemeljen je pritožbeni očitek tožnice, da se mld. otroka pri presoji upravičenosti do denarne socialne pomoči ne bi smela upoštevati kot družinska člana tožnice. Po 2. točki prvega odstavka 10. člena ZUPJS se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja upoštevajo tudi otroci, ki jih je vlagatelj dolžan preživljati po zakonu. To pomeni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev poleg tožnice kot družinska člana pravilno štelo tudi njena mld. otroka (183. člen Družinskega zakonika - DZ).

12.Ključno za razsojo ostaja še vprašanje, ali je prav da se pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice in njene družine v lastni dohodek šteje tudi družinska pokojnina, ki jo po pokojnem očetu prejemata mld. otroka tožnice. Družinska pokojnina je pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrle upokojenke ali upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta zakon (12. točka 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2). Po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da se družinska pokojnina kot periodični dohodek (po določbi 4. točke drugega odstavka 12. člena ZUPJS in tretjem odstavku 21. člena ZSVarPre) šteje v lastni dohodek družine, ni pravilen.

13.ZSVarPre v 2. členu določa, da je denarna socialna pomoč (poleg varstvenega dodatka) socialno varstveni prejemek namenjen tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo imeti vpliva. Z denarno socialno pomočjo se upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (prvi odstavek 4. člena ZSVarPre).

14.Dohodki, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do obravnavanih pravic iz javnih sredstev so taksativno določeni v 12. členu ZUPJS. Po presoji pritožbenega sodišča je pri razlagi in uporabi te določbe treba upoštevati tudi njeno vključenost ter povezanost z drugimi sestavinami celotnega pravnega sistema in hkrati z namenom obravnavanih pravic iz javnih sredstev.

15.Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Otroka, ki je vpisan v srednješolsko izobraževanje, morajo starši preživljati tudi po polnoletnosti, če se redno šola in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Obveznost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti (183. člen DZ). Enaki pogoji na strani upravičenca so določeni tudi pri družinski pokojnini otrok. Otrok umrlega zavarovanca ali uživalca pravic ima pravico do družinske pokojnine do dopolnjenega 15. leta starosti ali do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti (prvi odstavek 57. člena ZPIZ-2). Vendar pa je le preživnina izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (14. člen ZSVarPre), medtem ko pri družinski pokojnini, čeprav deli enako usodo kot preživnina (namenjena je otrokom) temu ni tako. Ne glede na to, da je družinska pokojnina priznana na podlagi določb ZPIZ-2, preživnina pa po določbah DZ, je treba upoštevati, da gre v okoliščinah konkretnega primera z vidika upravičenca, za enakovrstni dajatvi, ki jih upravičenec prejema periodično (vsak mesec).

16.V 14. členu ZSVarPre je določeno, da se od lastnega dohodka odšteje v obdobju iz prvega odstavka 20. člena ZSVarPre (tj. obdobje treh mesecev pred mesecem vložitve vloge) in za to obdobje izplačana preživnina v povprečni mesečni višini, vendar največ v višini izvršljivega pravnega naslova oziroma dogovora. Razlogovanje toženke in sodišča prve stopnje, da je družinsko pokojnino treba upoštevati pri presoji materialnega položaja, pomeni, da določba, ki iz lastnega dohodka izključuje preživnino, ni več relevantna, le zaradi spremembe na strani zavezanca za plačilo preživnine. V tem primeru otrok po umrlem staršu začne prejemati družinsko pokojnino in se lastni dohodek družine posledično poveča.

17.Državni organi morajo pri izvajanju svojih pristojnosti zakone razlagati ustavnoskladno. Pri tem morajo vselej upoštevati ustavna načela, zlasti temeljna ustavna načela. Takšno je tudi načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), iz katerega ne izhaja le zahteva po formalnem, ampak tudi zahteva po vsebinsko enakem obravnavanju.

18.Po presoji pritožbenega sodišča se ustavnoskladna razlaga ponuja ob umestitvi določbe 14. člena ZSVarPre v širši okvir razumevanja temeljnih značilnosti pravic otrok. Že Ustavno sodišče RS je pri presoji ali se v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok (odločba št. U-I-116/03-22 z dne 9. 2. 2006) poudarilo, da je prvi odstavek 56. člena Ustave ki določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, treba razlagati v povezavi z načelom največje koristi otroka (prvi odstavek 3. člena Konvencije o otrokovih pravicah). Otrokova korist mora biti temeljno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, ki jih vodijo državne ali zasebne ustanove, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa.

19.Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti zato takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).

20.Pritrditi je posledično treba tožnici, da ima družinska pokojnina otrok lastnost preživnine, ki se po 14. členu ZSVarPre ne všteva v lastni dohodek družine. To pomeni, da je v takšnih primerih družinska pokojnina izključena iz ugotavljanja materialnega položaja družine.

21.Takšne presoje ne omaje niti splošna navedba pokojnine kot periodičnega dohodka v 20. členu ZSVarPre, saj se zaradi spoštovanja ustavnih pravic kot navedeno, konkretno družinska pokojnina otrok ne more upoštevati v lastni dohodek. Navsezadnje je tudi preživnina, ki je izrecno izključena iz lastnega dohodka družine, periodični dohodek, saj jo upravičenec prejema v enakih časovnih obdobjih. S pomočjo vsebine načela enakost pred zakonom (14. člen Ustave) je s takšno interpretacijo ustavna skladnost zavarovana v največji meri.

22.Presoja spoštovanja določb Ustave (tudi 14. člena) je vselej pravna presoja, ki jo mora opraviti sodišče. Ustavnoskladna razlaga v tem primeru terja, da je treba družinsko pokojnino tako kot že preživnino, na pravno enakovreden način pri priznanju pravic iz javnih sredstev, izključiti iz lastnega dohodka družine. Družinsko pokojnino je zato treba razumeti širše in jo umestiti v določbo 14. člena ZSVarPre ter ne v 4. točko drugega odstavka 12. člena ZUPJS.

23.Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožnice ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu (I. točka izreka) v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je izpodbijani odločbi toženke odpravilo v delu, ki se nanašata na denarno socialno pomoč in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno upravno odločanje (82. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). V ponovljenem postopku bo moral upravni organ upoštevati stališče pritožbenega sodišča, da se družinska pokojnina otrok ne šteje v lastni dohodek družine in nato ponovno presoditi materialni položaj družine. Šele, ko bo v nakazani smeri ugotovljeno dejansko stanje, bo mogoče pravilno odločiti o upravičenosti tožnice do denarne socialne pomoči.

O pritožbi toženke:

24.Sodišče prve stopnje je odpravilo izpodbijani odločbi toženke v delu, ki se nanašata na pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in razsodilo, da so tožnica in njena dva mld. otroka do teh pravic upravičeni od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024 (za čas prejemanja varstvenega dodatka).

25.Odločitev je pravilno oprlo na določbi 29. in 30. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS). ZIUZDS določa, da so ne glede na prvi odstavek 30. člena ZUPJS državljani Republike Slovenije in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, upravičeni do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje tudi, če so upravičeni do varstvenega dodatka in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter niso zavarovane osebe iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje (prvi odstavek 30. člena ZIUZDS). Pravica do plačila kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev se šteje za pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka (prvi odstavek 29. člena ZIUZDS).

26.Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje, da bi moralo sodišče tožnico pozvati, da popravi tožbo, ker ni navedla identifikacijskih podatkov toženke in tožbo, v primeru, da tožnica pozivu sodišča ne bi sledila, zavreči. Podatki o strankah so pomembni za identifikacijo strank, ki mora biti konkretno, določno in individualno opredeljena. Predmet socialnih sporov je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončnih odločb, ki jih izda tožena stranka (63. člen ZDSS-1). Tožnica je v tožbi navedla toženko, tj. Republika Slovenija, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je izdalo izpodbijano dokončno odločbo, kar omogoča identifikacijo stranke in je tožba drugače popolna.

27.Toženka neutemeljeno izpostavlja, da je šlo pri sodbi sodišča prve stopnje za sodbo presenečenja, ker navedba ZIUZDS ni podana niti v navedbah tožnice niti v programu vodenja postopka. Za sodbo presenečenja bi šlo, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni dejanski in pravni podlagi, na katero se nobena od strank ni sklicevala, hkrati pa stranki ni mogoče očitati, da bi ob potrebni skrbnosti z uporabo te pravne podlage mogla in morala računati. Na določbe interventnega predpisa se izrecno sklicuje toženka v izpodbijani dokončni odločbi, toženka, ki jo pred sodišči zastopa Državno odvetništvo, pa bi tudi sicer mogla in morala računati na uporabo zakona, ki ga je sodišče upoštevalo pri odločitvi o pravicah iz javnih sredstev in zato ne pomeni, da je sodišče odločilo na presenetljivi pravni podlagi. Toženka ni bila prikrajšana za pravico do izjave in je neutemeljen pritožbeni očitek o kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

28.Upravičenec do varstvenega dodatka je za obdobje veljavnosti odločbe o upravičenosti do varstvenega dodatka, upravičen do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, že na podlagi zakona in se o tem ne izda posebne odločbe (tretji odstavek 59. člena ZIUZDS). Ob tem je treba vzeti v obzir, da je toženka z izpodbijano odločbo izrecno odločila, da tožnica in njena družina (to sta po določbi 10. člena ZUPJS njena mld. otroka) do teh pravic niso upravičeni. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki jim je pravici z izpodbijano sodbo priznalo, dejansko nepotrebna. Le zato, ker je sodišče izdalo sodbo s katero je odločilo o pravici, o kateri se ne izda posebne odločbe ni odločilo nezakonito.

29.Socialni spor je spor polne jurisdikcije v katerem se s sodno odločbo presodi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb in odloči o pravici, o kateri je bilo pred tem odločeno v predsodnem upravnem postopku. S tem, ko je sodišče z izpodbijano sodbo priznalo pravici iz zdravstvenega zavarovanja tudi mld. otrokoma tožnice, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, saj ni ugotovilo nekaj več niti kaj drugega od tistega, kar je bilo zahtevano. Tožnica, zakonita zastopnica mld. otrok, je zahtevala odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravic iz javnih sredstev.

30.Glede na obrazloženo je posledično pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženka tožnici povrniti stroške postopka, kot je to določeno v V. točki izreka izpodbijane sodne odločbe.

31.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj ne bi bila obrazložena odločitev sodišča iz IV. točke izreka izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje se sklicuje na določbi 29. in 30. člena ZIUZDS, zato se sodbo tudi v tem delu da preizkusiti.

32.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (II., III., IV. in V. točka izreka sodbe).

-------------------------------

1Vlagatelj je oseba, ki vloži vlogo za uveljavljanje pravice iz javnih sredstev, do katere je upravičena sama ali skupaj z drugimi osebami, oziroma je na vlogi navedena kot vlagatelj (5. točka 3. člena ZUPJS).

2Zavod RS za zaposlovanje je za tožnico izdal odločbo o nezaposljivosti.

3Da sta preživnina in družinska pokojnina namenjeni preživljanju otroka in sta pojmovani kot enakovrstni dajatvi izhaja tudi iz določbe 184. člena DZ. Ta določa, da se v primeru izrečenega ukrepa (ko je odvzeta ali omejena starševska skrb) preživnina in družinska pokojnina nakazujeta na poseben otrokov račun, ki ga v ta namen odpre otrokov skrbnik.

4Če so izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega zavarovanca.

5Zakonsko besedilo se mora razlagati ustavnoskladno, ker je ustava hierarhično nadrejena zakonu.

6Sovdat Jadranka et al., Razlagalni pomen pravnih načel, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 2020, str. 43.

7Ustavno sodišče RS je presojalo ustavnost Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki je to področje urejal pred ZSVarPre. Pri tem je razveljavilo določbo 27. člena ZSV, kolikor se na njegovi podlagi v lastni dohodek družine všteva preživnina otrok.

8Cilj sistemske razlage je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote.

9Periodični dohodki po tem zakonu so plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih.

10Tj. tako kot preživnino, do višine izvršljivega pravnega naslova.

11To so drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino (tj. Zakon o dohodnini - ZDoh-2), ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine. Tako preživnina (po 29. členu ZDoh-2) kot družinska pokojnina (po 23. členu ZDoh-2) sta dohodka, ki sta oproščena plačila dohodnine.

12Ki je bila v obvezno zdravstveno zavarovanje vključena po podlagi 48 (osebe s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po drugih podlagah in si same plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje).

13Mld. otrokoma je ti dve pravici priznalo, razen če obveznega zdravstvenega zavarovanja nimata urejenega iz drugega naslova oz. če zdravstvenih storitev nimata kritih v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

14Nenazadnje sta mld. otroka po tožnici zavarovana na podlagi 20. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ).

15Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, je na podlagi petega odstavka 59. člena ZIUZDS, upravičence o teh pravicah, ki jim pripadajo od 1. januarja 2024, dolžno tudi pisno obvesti.

16S katerima pravice ne tožnici ne njenima mld. otrokoma izrecno niso bile priznane, čeprav jim pripadajo že po samem zakonu in se o tem ne izda posebne odločbe.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3 Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (2023) - ZIUZDS - člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5, Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 183, 184 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 14 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 7, 7-12, 57, 57/1, Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (2004) - ZDSS-1 - člen 63 Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 27 Zakon o dohodnini (2006) - ZDoh-2 - člen 23, 29 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (1992) - ZZVZZ - člen 20

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.