Jedro

Tožnica je res že v letu 1995 vložila zahtevo za ponovno odmero svoje pokojnine, vendar je bila njena zahteva zavrnjena, ne pa zavržena. Ni pa imela odprtega sodnega postopka ali da o njeni zadevi ne bi bilo z dokončno odločbo že pravnomočno odločeno. Tako je potrebno upoštevati njeno zahtevo, ki jo je dala k toženi stranki dne 29. 4. 2015. Upoštevajoč dano zahtevo se ji ponovna odmera pokojnine odmeri s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi, torej s 1. 5. 2015.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 7. 1. 2016 in odločbe št. ... z dne 12. 4. 2016 ter na priznanje višje pokojnine že od leta 2003 dalje. Ugotovilo je, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita tudi glede datuma, od kdaj gre tožnici ponovno izračunana pokojnina. Pokojnina se prizna prvi dan naslednjega meseca po vložitvi zahteve, torej v konkretnem primeru na dan 1. 5. 2015, ker je tožnica vložila zahtevo 29. 4. 2015. 2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. Navaja, da se je zoper odločitev toženke dvakrat pritožila in sicer leta 1995 in 1996. Tožbe pa ni vložila, saj je bila prepričana, da toženka dela vse po Ustavi in zakonu. Ko je v časopisnem članku zasledila, da je bilo toženki naloženo, s strani Ustavnega sodišča, da mora odpraviti nepravilnosti, je takoj vložila novo pritožbo. V podjetju A. je bil s strani tožene stranke izveden inšpekcijski pregled in ugotovljeno, da znesek 1.355.934,00 SIT ni bil upoštevan v izračun pokojnine. Meni, da so ji bile kršene ustavne in človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

5. Spor v predmetni zadevi se nanaša na ugotavljanje pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke z dne 12. 4. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo z dne 7. 1. 2016, s katero se je tožnici starostna pokojnina od 1. 5. 2015 dalje ponovno odmerila. Spor se nanaša na to, da tožnica meni, da bi ji morala biti nova višja pokojnina priznana že od leta 2003 naprej.

6. Iz dejanskega stanja, ugotovljenega pred prvostopenjskim sodiščem izhaja, da je bila tožnici priznana pokojnina z odločbo z dne 6. 10. 1995 v znesku 82.327,94 SIT na mesec od 12. 10. 1995 dalje. Tožnica je zahtevala ponovno odmero pokojnine 9. 11. 1995, toženka je z odločbo št. ... z dne 19. 1. 1996 njen zahtevek o vštevanju delnic v pokojninsko osnovo zavrnila. Tožničina pritožba je bila z odločbo z dne 9. 4. 1996 zavrnjena. Tožnica je novi zahtevek vložila 29. 4. 2015. 7. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-239/14-10, Up 1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 (Ur. l. RS, št. 30/15), s katero je Ustavno sodišče odločilo, da je bil ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) v neskladju z Ustavo, ker ni urejal posebnega izrednega pravnega sredstva tako, kot ga ureja ZPIZ/92 oziroma ga sedaj ureja ZPIZ-2, v primerih, ko je bilo o pravici do pokojnine dokončno oziroma pravnomočno odločeno pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-392/98 z dne 10. 7. 2002, s katero je bila ugotovljena protiustavnost 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 v delu, v katerem se je nanašala na del plač, s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup. Zaradi navedenega ni bilo mogoče zahtevati ponovne odmere pokojnine, ki bi tudi v teh primerih omogočila odpravo morebitnih prikrajšanj, ki so nastala zaradi uporabe 4. alineje 46. člena ZPIZ/92. 8. Odločba Ustavnega sodišča U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015 v 4. točki izreka določa, da zavod izda odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve ali spremembe dokončne odločbe iz prvega odstavka 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami) ne glede na čas od vročitve dokončne odločbe o odmeri pokojnine.

9. Od kdaj dalje učinkujejo odločbe o ponovni odmeri pokojnine je določeno v 5. točki izreka citirane ustavne odločbe. Odločba o ponovni odmeri pokojnine iz prejšnje točke (4. točke izreka ustavne odločbe) učinkuje od prvega dne naslednjega meseca od njene izdaje, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bila dana zahteva. Za zavarovance oziroma uživalce pokojnine, ki so že pred objavo te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije zahtevali ponovno odmero, pa od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Iz 22. točke obrazložitve ustavne odločbe izhaja, da se je Ustavno sodišče za tak način izvršitve odločilo zato, da bi omogočilo enako obravnavanje zavarovancev oziroma uživalcev pokojnin pri odpravi morebitnih prikrajšanj, do katerih je prišlo na podlagi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92, in ne glede na to, ali je bila ponovna odmera pokojnine že zahtevana pred objavo te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. To pomeni, da morebitno zavrženje zahtev za ponovne odmere pokojnine in odprti sodni postopki v zvezi s tem ne preprečujejo ravnanja po načinu izvršitve iz te odločbe oziroma vodenja postopka ponovne odmere pokojnine po prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2. Dejstvo, da so nekateri zavarovanci oziroma uživalci pokojnine vložili zahtevo za ponovno odmero pokojnine, pa je bila ta že pred objavo te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije zavržena ali pa o zavrženju še ni dokončno oziroma pravnomočno odločeno, je Ustavno sodišče upoštevalo pri določitvi trenutka, od katerega v tem primeru učinkuje ponovna odmera pokojnine.

10. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je tožnica resda že v letu 1995 vložila zahtevo za ponovno odmero svoje pokojnine, vendar je bila njen zahteva zavrnjena, ne pa zavržena. Ni pa imela odprtega sodnega postopka ali da o njeni zadevi ne bi bilo z dokončno odločbo že pravnomočno odločeno. Tako je potrebno upoštevati njeno zahtevo, ki jo je dala k toženi stranki dne 29. 4. 2015. Upoštevajoč dano zahtevo se ji ponovna odmera pokojnine odmeri s prvim dnem naslednjega meseca po dani zahtevi, torej s 1. 5. 2015. 11. V čem naj bi bile z izdanima odločbama, ki sta bili predmet sodne presoje, kršene ustavne in človekove pravice tožnica ne pojasni, tako, da v tej smeri, razen že dosedaj navedenega, pritožbeni preizkus ni možen.

12. Navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Zaradi tega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.