Jedro

O tem, v katera območja urejanja in za kakšne namene se opredeljujejo posamezne parcele, določajo na podlagi zakona posamezni dolgoročni in srednjeročni družbeni plani bivših družbenopolitičnih skupnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja z dne 8.5.1991, s katero je ta zavrnil zahtevek B.V. za izdajo lokacijskega dovoljenja za montažno vikend hišico (brunarico) na parceli št. 525/11. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da predvidena gradnja ni v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje KS (Uradni list SRS, št. 4/85) ter 6. in 7. člena pravilnika o prostorskih ureditvenih pogojih za območje KS (Uradni list SRS, št. 3/90). Tožena stranka je ugotovila, da predmetna parcela leži v območju, ki ga urejajo citirani prostorsko ureditveni pogoji, vendar izven območja zazidalnih otokov, kjer pa je gradnja dovoljena le za tu stalno prebivajoče prebivalstvo in če gre za gradnjo gospodarskega ali stanovanjskega objekta v območju naselij, zaselkov ali obstoječih kmetij (7. člen). Ker ima tožnica stalno prebivališče v Ljubljani in ker tudi ne gre za gradnjo gospodarskega ali stanovanjskega objekta na območju naselij, zaselkov ali obstoječih kmetij, je po ugotovitvah tožene stranke predvidena gradnja v neskladju s citiranimi prostorskimi ureditvenimi pogoji. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ni edina investitorka na spornem območju, da gre za večje število takoimenovanih črnih gradenj, katerih investitorji so v skladu s spremembami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor vplačali ustrezne depozite, ker želijo pridobiti lokacijska dovoljenja. Prav izdajo le-teh pa jim tožena stranka oporeka. Nadalje tožeča stranka v tožbi trdi, da sporna parcela ne leži na območju pretežno gozdne površine in da tudi ne gre za okrnjenost zavarovane kmetijske površine, ker je parcela št. 625/11 opredeljena kot travnik, najslabšega, to je VIII. kakovostnega razreda.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi. Tožba ni utemeljena.

Sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovitve tožene stranke o tem, da se parcela št. 625/11 nahaja v območju urejanja VG 19/1 - pretežno gozdne površine, ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji za območje Krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 4/85) in pravilnikom prostorskih ureditvenih pogojev za območje Krajevne skupnosti (Uradni list SRS, št. 3/90), kot njegovim sestavnim delom. Po 6. in 7. členu navedenega pravilnika je gradnja stanovanj, počitniških stanovanj ter objektov kmetijskega gospodarstva, za storitvene in družbene dejavnosti, dovoljena na zazidljivih površinah v zazidalnih otokih, opredeljenih posebej za ta namen; v naseljih in zaselkih, kjer niso opredeljene zazidljive površine z zazidalnimi otoki, pa je dovoljena gradnja objektov (gospodarskih in stanovanjskih) za tu stalno prebivajoče prebivalstvo in le v območjih naselij, zaselkov, ali obstoječih kmetij, vendar na način, da niso okrnjene zavarovane kmetijske površine. Tožena stranka je na podlagi ugotovitev, da obravnavana parcela ne leži na območju zazidalnih otokov, ter da ima tožeča stranka stalno prebivališče v Ljubljani in da ne gre za gradnjo gospodarskega ali stanovanjskega objekta v območju naselij, zaselkov ali obstoječih kmetij, pravilno ugotovila, da predvideni poseg ni v skladu z navedenimi prostorskimi ureditvenimi pogoji in je zato pritožbo utemeljeno zavrnila.

O tem, v katera območja urejanja in za kakšne namene se opredeljujejo posamezne parcele, določajo na podlagi zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) posamezni dolgoročni in srednjeročni družbeni plani bivših družbeno-političnih skupnosti. Na tej podlagi se nato s posameznimi prostorsko izvedbenimi akti, to je prostorsko ureditvenimi pogoji in prostorsko izvedbenimi načrti, urejajo posamezna območja, predvidena za izvajanje posegov v prostor. Zato je ugovor tožeče stranke, da se njena parcela ne nahaja na območju "pretežno gozdne površine" ker je to zemljišče opredeljeno kot travnik VIII. razreda, neutemeljen.

Ob tožničinih navedbah, da je vložila ustrezno vlogo za legalizacijo v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93) pa sodišče pripominja, da je organ druge stopnje in tudi sodišče v upravnem sporu dolžno presoditi pravilnost odločbe na podlagi predpisa, ki je veljal v času izdaje odločbe prve stopnje. Iz podatkov spisa in same izpodbijane odločbe pa izhaja, da je bila prvostopna odločba izdana pred uveljavitvijo navedene spremembe in dopolnitve zakona (novele). Po tej noveli pa so po samem zakonu zadržana le dejanja prisilne izvršbe (12. in 13. člen). Novela zakona pa lahko vpliva na pravico tožnice v tem primeru le toliko, da bo ta lahko postavila novo zahtevo v skladu s prostorsko ureditvenimi pogoji za sanacijo degradiranega prostora, ki jih bo občina sprejela na podlagi novele zakona.

Sodišče je presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS. Določbo ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije, skladno z določili 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).