Jedro

Ker je v teku nepravdni postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo, je v obravnavanem sodno socialnem sporu podano procesno stanje iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi postavitve tožnice pod skrbništvo prekinilo postopek za priznanje denarne socialne pomoči in ostalih pravic iz javnih sredstev.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev in vrnitev zadeve v nadaljnje sojenje pred novim sodnikom ter povrnitev administrativnih in potnih stroškov.

Sklep je nezakonit, neustaven in protispisen. Podane so kršitve ustavnih pravic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)1 ter Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.2 Sklep je izdal sodnik, ki v zadevi sploh ne sodi. Postopek je prekinjen brez pravne podlage. Okrajno sodišče v Mariboru nima zakonske podlage niti pravice za obveščanje drugih sodišč o tajnih nepravdnih sodnih postopkih, kot je postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Obvestila, na katerega se sklicuje sodišče, ni prejela. S postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo ni seznanjena. Sodni postopek, opr. št. N 121/2019, z njo nima nobene zveze, saj je duševno zdrava in poslovno sposobna. Gre za konstrukt sodne mafije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep izdan na pravilno ugotovljeno procesno stanje, da ni prišlo do kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti s pritožbo zatrjevane kršitve.

5. Čeprav je izpodbijani sklep izdal sodnik, ki predhodno ni odločal v tej zadevi, smiselno zatrjevana kršitev iz 1. točke 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi očitane nepravilne sestave sodišča, ni podana. Pravico do zakonitega oz. naravnega sodnika zagotavlja 2. odstavek 23. člena Ustave RS,4 kar pomeni, da v zadevi lahko sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Način dodeljevanja zadev sodnikom je določen v 15. členu Zakona o sodiščih (ZS)5, ki v 17. členu odkazuje na natančnejšo ureditev dodeljevanja zadev s Sodnim redom.6 Ker je sodnica sodišča prve stopnje, ki ji je bila obravnavana zadeva dodeljena v reševanje, imenovana na položaj višje sodnice na pritožbenem sodišču, so morale biti vse, njej dodeljene zadeve, med njimi tudi obravnavana, skladno s Sodnim redom predodeljene drugemu sodniku.7

6. Sicer pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno, da gre v obravnavanem socialnem sporu o denarni socialni pomoči in ostalih pravicah iz javnih sredstev za stanje, ko je sočasno v teku še postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. Su 198/2019 z dne 17. 10. 2019 (list. št. 66), namreč izhaja, da je pred navedenim sodiščem v teku postopek postavitve tožnice pod skrbništvo, voden pod opr. št. N 121/2019. 7. Pravna podlaga za izdajo sklepa o prekinitvi postopka je tako podana v ZPP, ki se uporablja tudi v socialnih sporih v skladu s 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1).8 ZPP namreč v 3. točki 1. odstavka 206. člena sodišče zavezuje, da odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je urejen v določbah od 57. do 70. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1),9 materialno pravna podlaga pa je podana v določbah od 262. člena do 266. člena Družinskega zakonika (DZ).10 Po 2. odstavku 295. člena DZ se kot popoln odvzem poslovne sposobnosti, določen v drugih predpisih, šteje postavitev osebe pod skrbništvo, tako da oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov. Kot delni odvzem poslovne sposobnosti, določene v drugih predpisih, se šteje postavitev osebe pod skrbništvo, tako da oseba ne more opravljati samo določenih pravnih poslov, oziroma zanje potrebuje odobritev skrbnika.

Po sodni praksi pritožbenega sodišča11 citirana 3. točka 1. odstavka 206. člena ZPP torej sodišče eksplicitno zavezuje k prekinitvi postopka, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke. V tem primeru je sodišče dolžno izdati sklep o prekinitvi postopka. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta namreč skladno z 80. členom ZPP procesni predpostavki, ki morata biti izpolnjeni, da je meritorno sojenje sploh dopustno. Na obstoj teh predpostavk sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka, zato lahko v tej smeri po uradni dolžnosti opravlja poizvedbe oziroma izvaja dokaze. Po 10. členu ZPP so namreč državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, zahtevane podatke sodišču dolžni brezplačno posredovati. Pritožničino stališče o neupoštevnosti obvestila o teku nepravnega postopka pred drugim sodiščem je zmotno in zato pravno irelevantno.

8. Ker je v teku nepravdni postopek za postavitev tožnice pod skrbništvo, je v obravnavanem sodno socialnem sporu podano procesno stanje iz 3. točke 1. odstavka 206. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom postopek zakonito prekinilo.

9. Na podlagi vsega predhodno navedenega je pritožbeno sodišče na temelju 2. točke 1. odstavka 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ostala obširna pritožbena izvajanja za rešitev zadeve pravno niso relevantna, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje.12 To velja tako glede razlogov za postavitev pod skrbništvo, ki niso predmet tega sodno socialnega spora, temveč nepravdnega postopka, kot glede povsem pavšalno zatrjevanih kršitev ustave in mednarodnih konvencij, ki v okoliščinah konkretnega primera o prekinjenem postopku tudi sicer ne morejo biti podane.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 165. člena v zvezi 154. členom ZPP bilo potrebno odločiti, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994). 2 Resolucija Generalne skupščine Združenih narodov št. 2200 A (XXI) z dne 16. 12. 1966. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 74/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 87/2016. 7 Odredba predsednice sodišča prve stopnje o predodelitvi nerešenih zadev – list. št. 67 sodnega spisa. 8 Ur. l. RS, št. 4/2004 s spremembami. 9 Ur. l. RS, št. 16/2019. 10 Ur. l. RS, št. 15/2017. 11 Npr. zadeve opr. št. Psp 10/2020; Psp 48/2020 in druge. 12 1. odstavek 360. člena ZPP.