Jedro

Za postopek o prekrških, ki so storjeni s tiskom ali drugim medijem, veljajo posebna pravila za določitev stvarne in krajevne pristojnosti sodišč. Relevantni sta določbi četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1.

Za prekršek, ki je bil storjen z objavo izjave po televiziji, je pristojno sodišče, na katerega območju je bila izjava posneta. Če ta kraj ni znan ali je bila izjava posneta v tujini, je pristojno sodišče, na katerega območju se objavljena izjava razširja. V primeru, da se objavljena izjava razširja na območju dveh ali več sodišč, prihaja v poštev smiselna uporaba 79. člena ZP-1, v skladu s katerim vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Zdravstveni inšpektorat RS je kot prekrškovni organ zoper pravno osebo A., d.o.o., izdal odločbo o prekršku ter ji izrekel globo v znesku 3.000,00 EUR zaradi prekrška po 1. alineji (a) točke prvega odstavka 5. člena v zvezi s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o izvajanju Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku. Storilka je zoper odločbo o prekršku vložila zahtevo za sodno varstvo, ki je bila predložena v odločanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom ZSV 543/2025 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Postojni. Odločitev je utemeljilo s tremi argumenti. Prvič, v izreku odločbe o prekršku naj bi bilo izrecno navedeno, da je bil prekršek storjen v kraju ..., pri čemer naj bi se odgovorni osebi pravne osebe očitalo, da je v imenu in v korist pravne osebe predstavljala določen izdelek v oglasni oddaji, predvajani pri določenem ponudniku avdiovizualnih medijev, v nasprotju z Uredbo o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku. Drugič, po mnenju Okrajnega sodišča v Ljubljani bi bilo treba po naravi stvari šteti, da je bil prekršek storjen na sedežu storilke pravne osebe, saj je delovanje pravne osebe praviloma mogoče vezati le na njen sedež (razen, če je očitno, da je bilo dejanje storjeno drugje). V obravnavanem primeru se je oglasna oddaja predvajala na televizijskem programu B., torej po celi Sloveniji, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kje se je storilec tedaj fizično nahajal oziroma kje je bila oglasna oddaja posneta. Okrajno sodišče v Ljubljani zato meni, da je treba uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer bi pravna oseba oziroma njena odgovorna oseba morala delati, kar je na njenem sedežu v .... In tretjič, po določbi 87. člena (pravilno: 78. člena) Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) se v primeru, če se pristojnosti ne da določiti po kraju storitve prekrška, ta določi po storilčevem stalnem ali začasnem prebivališču, kar je v konkretnem primeru v kraju sedeža storilke v ..., ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Postojni, ki rešuje prekrškovne zadeve z območja Okrajnega sodišča v Sežani.

3.Okrajno sodišče v Postojni je pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti z utemeljitvijo, da se mora krajevna pristojnost sodišč v danem primeru presojati po določbah četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1, ki se nanašata na prekrške, storjene s tiskom ali drugim medijem, vključno z objavo izjave na radiu, televiziji, medmrežju ali spletnih straneh. Storilki naj bi se očitale izjave, ki so bile podane javno na televiziji v oglasni oddaji na televiziji B., ki ima sedež v Ljubljani, kar je po presoji Okrajnega sodišča v Postojni tudi kraj, kjer je bil izdelek storilke javno predstavljen in kjer je bila njena izjava izvorno razširjena, zato je po četrtem v zvezi s šestim odstavkom 77. člena ZP-1 za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. Okrajno sodišče v Postojni meni, da za uporabo delavnostne teorije ni nobene podlage, nadalje pa naj bi šlo tudi pri navedbi naslova pravne osebe v izreku odločbe o prekršku samo za identifikacijsko navedbo njenega sedeža in ne za kraj storitve prekrška, ki po opisu dejanja nedvomno kaže na predvajanje oglasne oddaje na B., torej na ravnanje, vezano na televizijsko postajo s sedežem v Ljubljani.

B.

4.Po določbi prvega odstavka 83. člena ZP-1 o sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče. Ker gre v konkretnem primeru za spor o pristojnosti med okrajnima sodiščema z območij dveh različnih višjih sodišč, o sporu o pristojnosti odloča Vrhovno sodišče.

5.V obravnavani zadevi je v središču spora o pristojnosti prekršek, ki je bil storjen z objavo oglasne oddaje na televiziji. Iz odločbe o prekršku je razvidno, da se pravni osebi po vsebini v bistvenem očita, da je njena odgovorna oseba v oglasni oddaji, predvajani na televizijskem programu B. dne 13. 12. 2023 ob 12.00 uri, izdelek blagovne znamke A. "..." predstavljala na način, ki je v nasprotju z določbami Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku.

6.Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega postopka. Za postopek o prekrških, ki so storjeni s tiskom ali drugim medijem, veljajo posebna pravila za določitev stvarne in krajevne pristojnosti sodišč. Krajevna pristojnost se ne določa po splošni določbi prvega odstavka 77. člena ZP-1 glede na kraj storitve prekrška, temveč sta za določitev pristojnosti relevantni določbi četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1. Če je bil prekršek storjen s tiskom, je po posebnih pravilih pristojno sodišče, na katerega območju je bil spis natisnjen. Če ta kraj ni znan ali je bil spis natisnjen v tujini, pa je pristojno sodišče, na katerega območju se tiskani spis razširja (četrti odstavek 77. člena ZP-1). Če je bil spis razširjan na območju več sodišč, gre za konkurenčno pristojnost teh sodišč, kar pomeni, da se krajevna pristojnost sodišč določi glede na analogno uporabo 79. člena ZP-1

in je pristojno tisto sodišče, ki je prvo začelo postopek, oziroma sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka. Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi v primeru, če sta bila spis ali izjava objavljena po radiu ali televiziji, medmrežju in spletnih straneh (šesti odstavek 77. člena ZP-1).

7.Za določitev krajevne pristojnosti sta v obravnavani zadevi glede na obrazloženo prvenstveno relevantni določbi četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1, ki vsebinsko predpisujeta, da je za prekršek, ki je bil storjen z objavo izjave po televiziji, pristojno sodišče, na katerega območju je bila izjava posneta. Če ta kraj ni znan ali je bila izjava posneta v tujini, pa je pristojno sodišče, na katerega območju se objavljena izjava razširja. V primeru, da se objavljena izjava razširja na območju dveh ali več sodišč, prihaja nadalje v poštev še smiselna uporaba 79. člena ZP-1, v skladu s katerim vodi postopek tisto sodišče, ki ga je prvo začelo; če se postopek še ni začel, pa sodišče, pri katerem je bil najprej predlagan začetek postopka.

8.Iz odločbe o prekršku, zoper katero je bila vložena zahteva za sodno varstvo, je razvidno, da naj bi se oglasna oddaja, v kateri so se v nasprotju z določbami Uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku predstavljali izdelki pravne osebe, predvajala na televizijskem programu B., torej po celi Sloveniji, pri čemer iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kje se je storilec tedaj fizično nahajal oziroma kje je bila oglasna oddaja posneta. Glede na pravilo iz šestega odstavka 77. člena ZP-1 je ob smiselni uporabi četrtega odstavka 77. člena ZP-1 za postopek torej pristojno sodišče, na katerega območju se objavljena izjava razširja, kar v konkretni zadevi glede na predvajanje oglasne oddaje na širšem območju Republike Slovenije vzpostavlja konkurenčno pristojnost več sodišč. V tem primeru se krajevna pristojnost določi z analogno uporabo 79. člena ZP-1, tako da je za postopek pristojno sodišče, kateremu je prekrškovni organ prvemu poslal zahtevo za sodno varstvo v odločanje, tj. Okrajno sodišče v Ljubljani.

9.Vrhovno sodišče drugačnih argumentov, ki jih za določitev krajevne pristojnosti navaja Okrajno sodišče v Ljubljani, ne more sprejeti. V izreku odločbe o prekršku se kot kraj storitve prekrška resda navaja (tudi) ..., kjer ima pravna oseba svoj sedež, vendar pa je iz nadaljnjega opisa prekrška jasno razvidno, da naj bi bil prekršek storjen s prepovedanim načinom predstavljanja izdelkov v oglasni oddaji, predvajani na televizijskem programu B., ki ima sedež v Ljubljani. Navedeno pomeni, da sta v odločbi o prekršku dejansko označena dva kraja, izmed katerih je za določitev krajevne pristojnosti sodišč glede na vsebino opisa prekrška lahko relevanten zgolj kraj, kjer se je televizijska oddaja razširjala. Nadalje je treba zavrniti tudi izvajanja Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi z uporabo delavnostne teorije, saj se za določitev krajevne pristojnosti za prekrške, storjene po televiziji, uporabljajo posebne določbe četrtega in šestega odstavka 77. člena ZP-1 v zvezi z 79. členom ZP-1, ki so lex specialis v razmerju do prvega odstavka 77. člena ZP-1. Končno se krajevna pristojnost v obravnavani zadevi ne more določiti po 78. členu ZP-1, saj ne gre za procesno situacijo, ko pristojnosti ne bi bilo mogoče določiti po kraju, kjer je bil prekršek storjen.

C.

10.Vrhovno sodišče je glede na navedeno odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

-------------------------------

1Tako tudi P. Čas in N. Orel, v: Zakon o prekrških s komentarjem (ur. P. Čas, H. Jenull. N. Orel), Lexpera GV Založba, Ljubljana 2018, str. 586. Prim. tudi vsebinsko podobno stališče za kazenski postopek v Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 71.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 77, 77/4, 77/6, 79

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 28

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.