Videonadzor varovane osebe

Datum

23.01.2026

Številka

07120-1/2026/28

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora varovane osebe s strani policije in morebitne uporabe izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede tega, ali bi v primeru vzpostavljenega videonadzora lahko šlo za izvajanje popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Glede na to, da je v konkretnem primeru upravljavec videonadzornega sistema policija kot organ pregona in je videonadzorni sistem vzpostavljen na omenjeni pravni podlagi  v okviru opravljanja javnih (policijskih) nalog, se izvaja zaradi uradnega varovanja javne osebe in ne zaradi njenih osebnih razlogov, IP meni, da za konkretni videonadzor praktično ne more priti v poštev uporaba izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven konkretnega nadzornega ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede tega, ali bi v primeru vzpostavljenega videonadzora lahko šlo za izvajanje popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

V skladu z določbo točke (c) drugega odstavka 2. člena Splošne uredbe se ta uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Podobno določbo vsebuje tudi ZVOP-2, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da določbe tega zakona ne veljajo za obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo posamezniki med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

IP pojasnjuje, da je dejstvo, ali gre pri konkretni obdelavi osebnih podatkov za popolnoma osebno ali domačo dejavnost, treba ugotavljati za vsako obdelavo osebnih podatkov posebej. IP ob tem ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja glede tega ne more podati dokončnega odgovora, temveč lahko le usmeri na kriterije, po katerih mora tisti, ki osebne podatke obdeluje (v konkretnem primeru policija), ugotavljati skladnost svojega ravnanja.

IP pojasnjuje, da ima policija pravno podlago za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter avdio in video snemanje pri opravljanju svojih nalog v prvem odstavku 113. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 22/25 – UPB; v nadaljevanju: ZNPPol). Nadalje je bila na podlagi 103. člena ZNPPol sprejeta Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni list RS, št. 63/13 , 23/20 , 144/20 , 102/22 , 58/25 ). Ta v 4. členu določa, da policija varuje varovane osebe in varovane objekte po stopnjah varovanja glede na pomembnost funkcije, ki jo opravlja varovana oseba, oziroma pomembnost objekta in glede na njihovo stopnjo ogroženosti. Varovanje se izvaja po prvi, drugi, tretji in četrti stopnji. Glede na stopnjo ogroženosti se varovanje izvaja ob potencialni, povečani ali visoki stopnji ogroženosti. Varovanje vključuje ukrepe preventivno-operativnega, tehničnega oziroma fizičnega varovanja.

IP sicer ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more opraviti dokončne presoje tega, ampak je to stvar presoje upravljavca osebnih podatkov, ki v vsakem primeru nosi odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora. Glede na to, da pa je v konkretnem primeru upravljavec videonadzornega sistema policija kot organ pregona in je videonadzorni sistem vzpostavljen na omenjeni pravni podlagi v okviru opravljanja javnih (policijskih) nalog, se izvaja zaradi uradnega varovanja javne osebe in ne zaradi njenih osebnih razlogov, IP meni, da za konkretni videonadzor praktično ne more priti v poštev uporaba izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Obenem si IP ne predstavlja situacije, ko bi se kakršenkoli videonadzor, ki ga izvaja policija v okviru opravljanja svojih javnih nalog, lahko uvrstil v okvir izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Izvajanje videonadzora kot del opravljanja javnih (policijskih) nalog s strani policije kot organa pregona namreč že samo po sebi vsekakor presega okvir zasebnega in družinskega življenja posameznikov ter je zato kot tako v osnovi nezdružljivo z izjemo popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Ob tem IP poudarja tudi, da (v nasprotju z ZVOP-2) določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD; Uradni list RS, št. 177/20) sploh ne predvidevajo izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti.

IP sklepno pojasnjuje, da tudi Smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov (ang. EDPB) v zvezi z obdelavo osebnih podatkov z uporabo video naprav pri razlagi izjeme domače dejavnosti poudarjajo, da je treba izjemo popolnoma osebne ali domače dejavnosti razlagati ozko. Izjema se mora tako nanašati le na aktivnosti, ki se izvajajo v okviru zasebnega ali družinskega življenja posameznikov. Smernice so na voljo na spletni strani EDPB:

https://www.edpb.europa.eu/sites/default/files/files/file1/edpb_guidelines_201903_video_devices_en_0.pdf

IP ob tem dodaja, da smernice napotujejo na tehtanje od primera do primera, glede na razloge, ki izhajajo iz konkretnih okoliščin snemanja, vselej pa je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine snemanja. IP sklepno poudarja, da te smernice sicer veljajo za primere, ko obdelavo osebnih podatkov (konkretno videonadzor) izvaja posameznik (zasebnik) in ne javni organ, v tem mnenju pa jih IP omenja zgolj z namenom pojasnitve razlogovanja, ki stoji za potencialno uporabo izjeme popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Kot rečeno, pa v primerih izvajanja videonadzora s strani policije v okviru opravljanja njenih javnih nalog, ta izjema po mnenju IP nikakor ne more priti v poštev. Drugače bi lahko bilo, če bi si videonadzor uredila sama varovana oseba brez kakršnekoli vključitve policije v zadevno obdelavo osebnih podatkov.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka