Jedro

Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom.

Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 540/2015 z dne 3. 6. 2016, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju toženka) odvetnici A.A. iz Odvetniške družbe A.A. o.p., d.o.o. iz ... za storitve, opravljene iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe toženke, št. Bpp 540/2015 z dne 15. 10. 2015 (v nadaljevanju odločba Bpp 540/2015), odmerila nagrado in stroške v skupni višini 2.265,11 EUR ter sklenila, da se znesek iz proračunskih sredstev toženke nakaže na transakcijski račun odvetnice v 30 dneh po prejemu računa.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila z odločbo Bpp 540/2015 B.B. odobrena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. P 245/2015; za izvajanje BPP je bila določena omenjena odvetnica. Ta je ob pojasnilu, da je nad upravičenko začet postopek osebnega stečaja, predložila napotnico in priglasila stroške izvajanja BPP ter predložila dokazilo o opravljenih storitvah (tožba z dne 30. 10. 2015 in pripravljalna vloga z dne 18. 2. 2016). Ob sklicevanju na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je toženka odvetnici priznala 4.000 točk za sestavo tožbe (tarifna številka 18/1 OT) in 4.000 točk za sestavo pripravljalne vloge (tarifna številka 19/1 OT) ter 90 točk pavšala za materialne stroške, skupaj 8.090 točk. Te je pomnožila z vrednostjo točke, določeno v prvem odstavku 13. člena OT, in nato upoštevala določbo 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), po kateri je odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Tako je prišla do zneska 1.856,65 EUR za odvetniške storitve in k temu prištela DDV v višini 408,46 EUR.

3. Tožnica v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZBPP zoper sklep vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov po prvem, drugem in tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o stvari, podrejeno pa, da sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. V tožbi ugovarja, da pri odmeri nagrade niso bile pravilno upoštevane določbe OT. Po 1. točki tarifne številke 18 OT znaša vrednost storitve največ 2.000 točk, medtem ko je toženka za posamezno storitev odmerila 4.000 točk. Poleg tega je bila nagrada za sestavo tožbe v pravdnem postopku P 245/2015 odvetnici že pravnomočno priznana in izplačana v zadevi Bpp 245/2015 (kjer je bila pravilno priglašena in priznana v maksimalni višini 2.000 točk). Da gre za isti pravdni postopek kot v obravnavani zadevi, je razvidno tudi iz napotnice Bpp 245/2015, ki ji je priložena ista tožba kot napotnici v zadevi Bpp 540/2015. V tej zadevi je tako odvetnica upravičena le do nagrade za pripravljalno vlogo, pripadajočega pavšala za materialne stroške in 22 % DDV, kar znese 568,38 EUR, v presežku pa je zahtevek neutemeljen.

4. Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Odvetnica A.A. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne. OT določa, da vrednost v gospodarskih sporih znaša 3.000 točk. Kot gospodarski spori se po 483. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štejejo tudi spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. BPP je bila dodeljena za uveljavitev prerekane izločitvene pravice v stečaju in gre torej za gospodarski spor. Prav tako se odvetnica ne strinja s stališčem, da do nagrade za sestavo tožbe ni upravičena, ker ji je bila ta nagrada priznana že v zadevi Bpp 245/2015. Navaja, da je po ustaljeni sodni praksi plačilo nagrade za opravljeno storitev BPP odvisno izključno od odločitve, izražene v izreku odločbe o dodelitvi BPP, in da je zato utemeljeno priglasila storitev, ki je bila opravljena skladno z izrekom odločbe Bpp 540/2015. 6. V skladu z določbami 19. člena ZUS-1 je sodišče s tožbo in odgovorom odvetnice seznanilo tudi upravičenko do BPP po odločbi Bpp 540/2015, B.B. ZBPP namreč predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan Republiki Sloveniji v celoti ali deloma povrniti znesek, ki je bil s sklepom odmerjen in nato izplačan izvajalcu BPP. Upravičenka do BPP na tožbo ni odgovorila.

7. Tožba je utemeljena.

8. V tem upravnem sporu se izpodbija sklep, s katerim je toženka odvetnici odmerila nagrado in stroške za storitve pravne pomoči, opravljene za upravičenko do BPP na podlagi odločbe Bpp 540/2015. 9. Šesti odstavek 30. člena ZBPP določa, da je za pravno pomoč po tem zakonu odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu dodeljene BPP. V skladu s citirano določbo ZBPP in na tej podlagi oblikovano sodno prakso lahko plačilo prejme le za tiste storitve, ki so zajete v obsegu upravičencu dodeljene BPP. Ta obseg je določen v odločbi o dodelitvi BPP (tretji odstavek 37. člena ZBPP). Na podlagi odločbe se upravičencu izda t.i. napotnica (39. člen ZBPP). Po opravi storitev pravne pomoči in predložitvi popolne napotnice, ki jo podpišeta izvajalec in upravičenec, se nato s sklepom, kot je izpodbijani, odloči o končnem obračunu storitev BPP (40. člen ZBPP).

10. Tožnica opozarja, da je tožba, priložena napotnici Bpp 540/2015, po predložitvi katere je bil izdan izpodbijani sklep, ista kot tožba, za katero so bili nagrada in stroški odvetnici že pravnomočno priznani in izplačani v zadevi Bpp 245/2015, v kateri je bila upravičenki predhodno dodeljena BPP za isti pravdni postopek, in sicer takrat zgolj za sestavo tožbe. Teh navedb odvetnica ne prereka in torej niso sporne, meni pa, da je ne glede na to v obravnavani zadevi upravičena do (ponovnega) plačila za sestavo tožbe. Njeni argumentaciji sodišče ne more slediti. Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom. Drugačno stališče ne izhaja niti iz sodne prakse, tudi ne iz sodbe tega sodišča v zadevi I U 218/2015, na katero se sklicuje odvetnica. Ker se ta obenem sklicuje na izrek odločbe Bpp 540/2015, ki jo tudi prilaga svoji vlogi, sodišče pripominja, da je bila z navedeno odločbo upravičenki dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. P 245/2015, zaradi ugotovitve obstoja oziroma obsega terjatve, in sicer od 24. 8. 2015 do prejema odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi. Kdaj je bila opravljena storitev sestave tožbe, za katero je priznala nagrado, toženka v izpodbijanem sklepu ne utemelji oziroma zgolj omeni, da je odvetnica predložila tožbo z dne 30. 10. 2015, medtem ko je iz predloženih spisov razvidno, da je v napotnici Bpp 540/2015, ki jo je podpisala tudi odvetnica, kot datum opravljenega dejanja pri tožbi naveden datum 4. 5. 2015, ki je obenem naveden tudi na sami tožbi. Če pa je tako in je bilo to dejanje pravne pomoči opravljeno 4. 5. 2015, tudi iz tega razloga do plačila zanj v zadevi Bpp 540/2015 odvetnica ne more biti upravičena, saj izrek v tej zadevi izdane odločbe o dodelitvi BPP le-to omejuje na dejanja, opravljena od 24. 8. 2015 dalje.

11. Utemeljeno tožnica ugovarja tudi, da je toženka nepravilno uporabila določbe OT, ko je vsako posamezno storitev na podlagi določb tarifne številke 18 oziroma 19 OT ovrednotila s 4.000 točkami. V skladu s 1. točko tarifne številke 19 se prva obrazložena pripravljalna vloga ovrednoti po tarifni številki 18. Ta v 1. točki predpisuje, da se sestava tožbe ovrednoti glede na vrednost obravnavanega (spornega) predmeta po lestvici, predvideni v tej določbi, pri čemer znaša vrednost storitve največ 2.000 točk, v gospodarskih sporih pa največ 3.000 točk. V določbah OT, na katere je toženka oprla sklep, torej podlage za vrednotenje v višini 4.000 točk očitno ni. Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki z odločbo Bpp 540/2015 dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila z odločbo Bpp 540/2015 kot podlago za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.

12. Iz povedanega izhaja, da pri izdaji izpodbijanega sklepa materialni predpis ni bil pravilno uporabljen, pa tudi dejansko stanje ni bilo v celoti pravilno ugotovljeno oziroma vsaj iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zato je obenem podana kršitev pravil postopka v smislu 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP. Sodišče je zato na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponovni postopek toženki, da ponovno odloči o odmeri nagrade in stroškov odvetnici v obravnavani zadevi. Čeprav pri tovrstnem sklepu ni potrebna obširna obrazložitev, pa morajo biti iz nje razvidna vsa ključna dejstva in pravni razlogi, ki omogočajo preizkus sklepa.

13. Predlogu tožnice, naj odloči v sporu polne jurisdikcije, sodišče ni sledilo. Okoliščine, ki bi terjale takšno odločanje, ki je predvideno kot izjema od splošnega koncepta upravnega spora, kot zadnja možnost učinkovitega sodnega varstva pravic posameznika (glej določbe prvega odstavka 65. člena ZUS-1), v obravnavani zadevi niso podane.