Jedro

Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške odgovora na pritožbo nosi tožnik sam.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 6. 2023 ter zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek in odločanje, s tem da ji je naložilo, da je dolžna nov upravni akt izdati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Nadalje je odločilo, da je tožena stranka dolžna za tožnika povrniti njegove stroške postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, saj je za odločanje o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije potrebno uporabiti določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)1 in ne določb Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1)2, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Glede na odločitev sodišča prve stopnje je sporno, na podlagi katere zakonske določbe je treba odločiti o odpisu tožnikovega dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Obstoj dolga je nesporen. Tožena stranka je v predsodnem postopku odločila na podlagi devetega odstavka 44. člena ZUPJS, medtem ko je sodišče odločilo, da bi morala tožena stranka uporabiti 102. in 103. člena ZŠtip-1. Po mnenju tožene stranke je treba glede pravic iz javnih sredstev, kamor sodi tudi pravica do državne štipendije, uporabiti določbo 44. člena ZUPJS. Določbe 101. do 103. člena ZŠtip-1 omenjajo zgolj pojem "štipendije" z izjemo drugega odstavka 101. člena. Navedene določbe pojma "državna štipendija" ne omenjajo. Je pa v sedmem odstavku 44. člena ZUPJS med drugim omenjena državna štipendija. Urejen je odlog oziroma obročno plačilo dolga. V devetem odstavku 44. člena ZUPJS pa je urejen odpis ali delni odpis dolga. Za neupravičeno prejeta javna sredstva, za katera velja sedmi odstavek 44. člena ZUPJS, velja tudi deveti odstavek 44. člena ZUPJS. Pravilnost stališča glede enovite ureditve odloga vračila in obročnega vračanja v sedmem odstavku ZUPJS ter delnega in celotnega odpisa dolga iz naslova neupravičeno prejetih javnih sredstev izhaja tudi iz ostalih določb 44. člena ZUPJS (recimo četrtega, petega in osmega odstavka 44. člena ZUPJS). Nekonsistentna bi bila ureditev, po kateri bi se za odlog ali obročno plačilo neupravičene prejete državne štipendije uporabljal sedmi odstavek 44. člena ZUPJS, v katerem je ta pravica iz javnih sredstev izrecno omenjena vse od novele ZUPJS, ki velja od 1. 9. 2014 dalje3, za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije pa bi se uporabljala 102. in 103. člen ZŠtip-1. To še toliko bolj velja, ker sta predstavljeni ureditvi po ZŠtip-1 in ZUPJS tako postopkovno kot vsebino in organizacijsko vsaka zase nerazdružljivi enoviti celoti. Ureditev v ZUPJS velja od 1. 9. 2014 dalje, med tem ko ureditev po 102. in 103. členu ZŠtip-1 velja od 1. 1. 2014 dalje. Izpodbijane sodbe tudi ni moč izvršiti v delu, ki se nanaša na izdajo novega upravnega akta, upoštevaje določbe ZŠtip-1. Po 103. členu ZŠtip-1 o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije, to pa je v primeru državne štipendije pristojni center za socialno delo in ne tožena stranka, ki je izplačevalec državne štipendije. Zaradi navedenega je tudi napačen zaključek sodišča, da mora tožena stranka dopolniti dokazni postopek in ugotoviti, ali so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odpis vračila štipendije po 102. členu ZŠtip-1. Iz obrazložitve odločbe tožene stranke z dne 1. 6. 2023 je razbrati, da so bili podatki o tožnikovih dohodkih upoštevani od januarja do marca 2023. Zato je napačen zaključek sodišča, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe tožene stranke ni razvidno časovno obdobje, glede katerega so bili zajeti tožnikovi podatki o dohodkih. Glede na vse navedeno je nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o povrnitvi stroškov postopka. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Pri tem opozarja na določbo 44. člena ZUPJS, ki ureja vračilo neupravičeno prejetih sredstev. ZUPJS napotuje na ZŠtip-1, vendar ne glede samega odpisa dolga. Za slednje je tako še vedno treba uporabiti določbe ZŠtip-1. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)4 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)5 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 1. 6. 2023. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikov predlog za odpis dolga nastalega zaradi neupravičeno prejete državne štipendije.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listin v spisu izhaja, da je bilo z odločbo št. ... z dne 25. 2. 2022 odločeno, da tožniku državna štipendija, ki mu je bila priznana z odločbo št. ... z dne 9. 10. 2020, preneha s 30. 9. 2021. Hkrati je bilo odločeno, da mora tožnik vrniti prejete zneske štipendije v skupnem znesku 1.597,44 EUR. Tožnik je 12. 4. 2022 vložil prošnjo za odlog vračila dolga. Med tožnikom in CSD je bil dne 13. 4. 2022 sklenjen dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejete državne štipendije. Kasneje, in sicer 6. 7. 2022 je tožnik vložil prošnjo za odpis dolga. CSD je prošnjo posredoval toženi stranki, ki je z izpodbijano odločbo z dne 1. 6. 2023, predlog tožnika za odpis dolga zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da njegov povprečni mesečni dohodek znaša 867,13 EUR in ima 3.276,36 EUR prihrankov. V tem primeru po mnenju tožene stranke niso izpolnjeni pogoji za odpis dolga.

8. Glede na pritožbene navedbe je sporno, kateri materialni predpis je potrebno uporabiti v primeru vložene prošnje za odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete državne štipendije. Odlog vračila, obročno vračanje štipendije kot tudi odpis vračila štipendije je urejen v 101. do 103. členu Zštip-1. Iz navedenih določb izhaja, da urejajo tudi vračilo državne štipendije. V četrtem odstavku 103. člena Zštip-1 je tako določeno, da o odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije6 po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona. V 102. členu pa je določeno, da je odpis vračila štipendije možen: - če štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodbe, - če štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti, - če bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

Prošnji za odlog vračila oz. obročno vračanje štipendije kot tudi za odpis mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali za odpis vračila štipendije (drugi odstavek 103. člena ZŠtip-1).

9. Tožena stranka pa utemeljeno opozarja tudi na ureditev odpisa državne štipendije v določbah ZUPJS. Tako je v 44. členu, ki je vključen v VIII. poglavje z naslovom: Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev, v devetem odstavku določeno, da izplačevalec pravice lahko na predlog osebe, po predhodnem mnenju Centra za socialno delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice. Izplačevalec pravice lahko center za socialno delo zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države skladno z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije. Deveti odstavek se torej nahaja v 44. členu, ki med drugimi pravicami iz javnih sredstev omenja tudi državno štipendijo.

10. Vprašanje odpisa nastalega dolga iz naslova državne štipendije urejata oba predpisa. Kasnejši predpis ZUPJS-C (z nadaljnjimi spremembami), ZŠtip-1 v delu, ki se nanaša na odpis dolga oziroma vračilo štipendije, ni razveljavil. To pomeni, da navedene določbe še vedno veljajo. Je pa ZŠtip-1 v 16. členu določil, da se glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov, uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v tem primeru določbe ZUPJS. Kot to izhaja tudi iz pravne teorije7 sama naziva obeh zakonov nista odločilna, pomembna in odločilna je vsebina pravnih določil, ki jih primerjamo. Če gre v obeh primerih za iste pravne subjekte in (ali) za isti tip vedenja in ravnanja (za isto vprašanje), sta oba zakona na isti stopnji splošnosti in abstraktnosti pravnega urejanja. Če je tako velja splošno časovno pravilo (lex posterior derogat legi priori).

11. Vendar pa je pri tem bistvenega pomena, da kar ni urejeno v ZUPJS glede vračila štipendij, je še vedno potrebno uporabiti določbe ZŠtip-1. Skladno s četrtim odstavkom 103. člena ZŠtip-1 je bistveno, da so izpolnjeni pogoji iz 102. člena tega zakona. V 2. alineji 102. člena ZŠtip-1 pa je kot ključen element določena ugotovitev socialne ogroženosti. Ta pogoj mora biti izpolnjen, da se lahko odpiše vračilo štipendije. Upoštevaje navedeno določbo in določbo 9. odstavka 44. člena ZUPJS bi bilo potrebno pred odločitvijo o morebitnem odpisu dolga, pridobiti predhodno mnenje centra za socialno delo. Prav tako je skladno s 146. členom ZUP potrebno stranki omogočiti sodelovanje v postopku. Nenazadnje že tožena stranka v izpodbijani odločbi omenja, da je ključni kriterij za odločanje o odpisu dolga neupravičeno prejete državne štipendije premoženjski oziroma dohodkovni položaj predlagatelja. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločbo utemeljeno odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje. Skladno z devetim odstavkom 44. člena ZUPJS namreč o odpisu štipendije odloči izplačevalec pravice, torej v tem primeru pristojno ministrstvo.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Glede priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedeni odgovor ni vplival na rešitev zadeve v pritožbenem postopku, zato je na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP odločilo, da navedene stroške nosi tožnik sam.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Glej določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 99/2013 (ZUPJS-C). 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004. 6 Dodeljevalec štipendije je CSD. 7 Glej dr. Marjan Pavčnik, Argumentacija v pravu: Od življenjskega primera do pravne odločitve, GV Založba, Ljubljana, stran 146.