Jedro

Glede na razmeroma obsežne pripombe na izvedeniško mnenje, ki jih je podal obdolženčev zagovornik bo treba izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja, državnemu tožilstvu pa zagotoviti ustrezen čas za odločitev po opravljeni preiskavi, zato je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke sledilo ter pripor podaljšalo za en mesec.

Izrek

Zoper obdolženega M. N. se iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku podaljša pripor še za en mesec, to je do vključno 22. 5. 2015.

Obrazložitev

A. 1. Zoper obdolženega M. N. je preiskovalni sodnik uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). S sklepom I Kpd 53384/2014 z dne 24. 12. 2014 je zoper obdolženca odredil pripor iz pripornega razloga po 2. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). V čas pripora je preiskovalni sodnik vštel čas od 6.10 ure od 22. 12. 2014, ko je bila obdolžencu odvzeta prostost. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani mu je s sklepom I Ks 53384/2014 dne 20. 1. 2015 podaljšal pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP še za dva meseca, to je do 22. 3. 2015 do 6.10 ure, Vrhovno sodišče pa mu je s sklepom II Kr 53384/2014 z dne 20. 3. 2015 pripor iz istega pripornega razloga podaljšalo še za en mesec, to je do 22. 4. 2015 do 6.10 ure.

2. Dne 16. 4. 2015 je okrožna državna tožilka predlagala, da se obdolženemu M. N. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti podaljša pripor še za en mesec. Meni, da je utemeljen sum podan, oziroma se je z izvedenimi dokazi, zlasti izvedeniškim mnenjem izvedenca balistične stroke podkrepil, prav tako pa je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

3. Na predlog okrožne državne tožilke je odgovoril obsojenčev zagovornik. V obširni izjavi oporeka obstoju utemeljenega suma ter pripornemu razlogu ponovitvene nevarnosti.

4. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča je po določbi tretjega odstavka 205. člena ZKP, ob predložitvi predloga za podaljšanje pripora pojasnil, da je potrebno zoper obdolženega pripor podaljšati vsaj za mesec dni, saj je obdolženčev zagovornik podal razmeroma obsežne pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca balistične stroke in bo potrebno izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja. Prav tako pa je potrebno zagotoviti tožilstvu ustrezen čas za odločitev po opravljeni preiskavi.

B.

5. Po drugem odstavku 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča pripor po poteku treh mesecev podaljšati še največ za tri mesece, če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let. Zoper obdolženega M. N. je preiskovalni sodnik uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena KZ-1, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora najmanj 15 let. Formalni pogoj za podaljšanje pripora nad tri mesece po drugem odstavku 205. člena ZKP je tako podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so podani naslednji pogoji: utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, obstoj, katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.

7. Pri presoji obstoja utemeljenega suma Vrhovno sodišče ugotavlja, da je poleg motiva za storitev obravnavanega kaznivega dejanja (hudo razočaranje nad izgubo službe in s tem povezane zamere do sodelavcev K.), izkazane časovne možnosti, da bi dejanje storil prav obdolženec, najdenih karakterističnih delcev, ki nastanejo pri streljanju z orožjem na karakterističnih mestih, to je na rokah, laseh ter desnem žepu obdolženčeve jakne, ki so enake sestave kot delci v tulcu najdenem na kraju umora, sodni izvedenec balistične stroke F. S. v izvedenskem mnenju z dne 13. 4. 2015, glede na položaj in oddaljenost ob streljanju, glede na mehanizem nastanka karakterističnih delcev streljanja ter metodo analize le-teh podal mnenje, da je najverjetnejši strelec v obravnavanem primeru prav obdolženi M. N. Kontaminacija, kot jo je navajal obdolženec po enem letu od streljanja pa je, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, praktično nemogoča. Obsojenčev zagovornik v obširni izjavi, podani v zvezi s predlogom državne tožilke za podaljšanje pripora, ponuja svoje zaključke o tem, katera odločilna dejstva naj bi bila po njegovem videnju v tej fazi postopka ugotovljena, predvsem pa svojo dokazno oceno doslej izvedenih dokazov (zlasti izvedenskega mnenja sodnega izvedenca balistične stroke), ki pa je pridržana sodečemu senatu.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je glede na obstoj utemeljenega suma, da je obdolženi M. N. storil tako hudo in v naprej načrtovano kaznivo dejanje, ob upoštevanju mnenja izvedenca za klinično psihologijo doc. dr. E. B., ter izpovedbe A. F., priporni razlog ponovitvene nevarnosti še vedno podan. Pri tem se Vrhovno sodišče sklicuje na razloge, navedene v sklepu II Kr 53384/2014 z dne 20. 3. 2015, s katerim je bil obdolžencu pripor podaljšan še za en mesec, ter z njimi utemeljuje obstoj navedenega pripornega razloga. Izvedenec doc. dr. E. B. je med drugim povedal, da se obdolženec nikakor ni sprijaznil z izgubo službe in da ga to še vedno močno vznemirja in da so poleg razočaranja in depresivne naravnanosti pri njem prisotna tudi agresivna in maščevalna občutja, ki jih zaenkrat sicer še relativno dobro nadzira, goji pa jih predvsem do bivših sodelavcev na K. Omenjena priča pa je izrecno govorila, da je obdolženec, ko je bil dokaj razburjen govoril o nekem seznamu, na katerem naj bi bilo pet oseb, ki jih je treba „fentati“ in med njimi je bil tudi pokojni J. K., poleg njega pa še drugi sodelavci iz K. Navedeno pa po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja okoliščine, ki kažejo na obstoj konkretne nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, zaradi česar je obdolžencu pripor podaljšalo.

C.

9. Okrožna državna tožilka je predlagala podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti za en mesec, enako meni tudi preiskovalni sodnik. Glede na razmeroma obsežne pripombe na izvedeniško mnenje izvedenca balistične stroke, ki jih je podal obdolženčev zagovornik bo potrebno, kot navajata državna tožilka ter preiskovalni sodnik v pojasnilu v smislu tretjega odstavka 205. člena ZKP, izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja, državnemu tožilstvu pa zagotoviti ustrezen čas za odločitev po opravljeni preiskavi. Zato je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke sledilo ter pripor podaljšalo za en mesec, to je do vključno 22. 5. 2015. Ta čas Vrhovno sodišče ocenjuje (tudi ob ustreznem angažiranju prvostopenjskega sodišča) kot še primeren za opravo procesnih dejanj, ki jih bo potrebno še opraviti ter za siceršnji zaključek preiskave. Ocenjuje pa tudi, da je pripor kot najhujši poseg v človekovo svobodo še vedno sorazmeren ukrep.