Jedro

Izbiro socialno varstvenega zavoda, oziroma pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr pa opravi sodišče in ne sodni izvedenec psihiater. Glede na zgoraj obrazloženo je osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, mogoče sprejeti in tudi premestiti iz psihiatrične bolnišnice le v verificiran varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi je sodišče prve stopnje odločilo, da se O. L., roj. ..., O. ... iz Psihiatrične bolnišnice premesti v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ... za dobo do šest mesecev, šteto od dneva premestitve.

2. Socialno varstveni zavod Dom ... (v nadaljevanju: pritožnik) je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje z uveljavljanjem pritožbenih razlogov napačna ugotovitev dejanskega stanja in napačna uporaba materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in v zvezi s 30. členom Zakona o duševnem zdravju - ZDZdr). Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi je navajal, da mora sodišče pred vsakim ukrepom namestitve v varovani oddelek zanesljivo ugotoviti obstoj vseh pogojev, ki jih za tak ukrep določa zakon, to pa so kumulativno izpolnjeni pogoji iz vseh šestih alinej prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Izpolnitev pogojev mora biti utemeljena na konkretnih ugotovitvah in obrazložitvi dejstev, ki jih predstavljajo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki se sklicuje na izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke, izhaja, da ta predlaga namestitev zadržane osebe v varovani oddelek splošnega socialno varstvenega zavoda. Pritožnik meni, da bi bilo za zadržano osebo bolje, da se jo namesti na varovani oddelek splošnega socialno varstvenega zavoda ali kombiniranega socialno varstvenega zavoda, ki imajo varovane oddelke, ki niso verificirani. Pri zadržani je podana duševna motnja, gre za blodnjavo motnjo ob blagem do zmernem kognitivnem upadu zaradi obsežne blodnjave simptomatike. Pritožnik opozarja, da bi bilo za zadržano osebo bolj humano, če bi jo namestiti na oddelek splošnega zavoda, kar svetuje tudi sodna izvedenka. Pritožnik poziva sodišče, da poleg prava upošteva tudi zdrav razum, pritožnik si ne predstavlja, kako bi zadržana oseba pri svoji starosti 87 let lahko funkcionirala med pretežno mlajšimi osebami, ki so nameščene na varovani oddelek pritožnika. Nikjer v ZDZdr ni izrecno napisano, da mora biti za sprejem osebe v skladu z 79. členom verificiran varovani oddelek, ampak kateri koli varovani oddelek. To pomeni tudi varovane oddelke kombinirano socialno varstvenih zavodov, kot so: Dom upokojencev in oskrbovancev I., P. P., Dom upokojencev I., Dom D., Dom starejših občanov I. V skladu s 16. in 17. točko 2. člena ZDZdr je posebni javno socialno varstveni zavod namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno, oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno, varovani oddelek pa je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče poslalo dopise za sprejem v vse posebne socialno varstvene zavode, a so vsi odgovorili, da so popolnoma zasedeni. Tudi pritožnik je sodišče obvestil, da zadržana oseba ne izpolnjuje pogojev za sprejem pri pritožniku, da je njegov varovani oddelek popolnoma zaseden. Trenutna praksa kaže, da so se začele uporabljati bližnjice, oziroma zloraba ZDZdr za sprejem v socialno varstvene zavode. Namestitev v varovani oddelek posega v ustavno pravico oseb do osebne svobode, zato mora sodišče pred vsakim takšnim ukrepom zanesljivo ugotoviti obstoj vseh pogojev, ki jih za ta ukrep določa zakon. Pritožnik opozarja, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ni izpolnjen pogoj iz 6. alineje, saj pritožnik ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod. Pritožnik poudarja, da ne izpolnjuje pogojev za sprejem zadržane osebe na varovani oddelek, saj je ta prekomerno zaseden in ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (v nadaljevanju: Pravilnik o kadrovskih …, Uradni list RS, št. 97/2009 in 85/2014), ki določa, da je v posamezni bivalni enoti varovanega oddelka največ 12 oseb. S sprejemom zadržane osebe bi bila zasedenost varovanega oddelka 133 %, dva sklepa pa še čakata na realizacijo, pritožnik bi kršil zakonodajo. Pritožnik ima na varovanem oddelku verificiranih samo šest dvoposteljnih sob, od tega samo eno žensko sobo, kar pomeni, da bi z namestitvijo zadržane osebe v dvoposteljno sobo moralo namestiti pet postelj, kar je absolutno nemogoče, oziroma bi ji bivalni prostor morali nameniti v dnevni sobi, oziroma jedilnici. Ob tovrstnih pogojih tako zadržani osebi kot tudi ostalim že nameščenim osebam ne bo mogoče nuditi zaščite in varstva, ki jo je pritožnik skladno z določbami ZDZdr dolžan zagotavljati. Namestitev zadržane osebe na prezasedeni varovani oddelek bi vodila v kršitev vrste človekovih pravic, ki jo posameznikom zagotavljata Ustava RS in ZDZdr. Z nameščanjem zadržane osebe sodišče prve stopnje močno posega v človekove pravice in jih s tem tudi krši. Zadržani osebi pritožnik ne more zagotoviti takšnih pogojev bivanja, ki terjajo človeka vredno življenje. Na varovanem oddelku ima pritožnik nameščene tudi hetero agresivne uporabnike, nekateri iz med njih so storili že hujša kazniva dejanja. Pritožnik zato ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidentov, ki se lahko pripetijo, to odgovornost si mora naložiti sodišče, ki lahko presoja, kdo sodi v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in kdo ne. Pridržanje brez privolitve v socialno varstveni ustanovi ne sme postati družbena rešitev za neoptimalno funkcioniranje socialnega in zdravstvenega sistema v državi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V tem nepravdnem postopku je Psihiatrična bolnišnica, kjer je zadržana oseba bila na zdravljenju proti svoji volji na podlagi sklepa sodišča, predlagala premestitev zadržane osebe v socialno varstveni zavod. Sodišče prve stopnje je moralo za presojo utemeljenosti predloga predlagatelja ugotoviti, ali obstojijo pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr in po presoji pritožbenega sodišča so ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju vseh (kumulativno) potrebnih pogojev pravilne.

5. Ugotovitve o obstoju pogojev iz 1. do vključno 5. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr so dokazno podprte z ugotovitvami v izvedenskem mnenju izvedenke psihiatrične stroke. Odgovore na vprašanje, ali obstojijo pogoji iz navedene zakonske določbe, so strokovne narave in jih lahko poda le izvedenec medicinske stroke - psihiater, ker sodišče nima ustreznega strokovnega znanja. Zato je bilo sodišče prve stopnje dolžno v tem delu sprejeti ugotovitve v izvedenskem mnenju izvedenke psihiatrinje, ki jim stranki tega postopka nista nasprotovali.

6. Sodišče prve stopnje je torej na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo obstoj potrebnih pogojev, svoje ugotovitve pa je tudi utemeljilo z ustreznimi materialno pravnimi razlogi. Ugotovilo je, da je akutno zdravljenje zadržane osebe, ki ima duševno motnjo - kronificirano rezistentno obliko blodnjave motnje, zaključeno, oziroma ni več potrebno. Blodnjavi paranoidni nanašalni sistem pa je pri zadržani osebi še vedno prisoten, kljub prejemanju terapije v ustreznih odmerkih ni dosegla kritičnosti in distance do blodnjavega doživljanja, ugotovilo je, da bistvenega izboljšanja pri nadaljevanju zdravljenja ni pričakovati, bo pa zadržana oseba še naprej morala jemati predpisana zdravila. Zadržana oseba ni sposobna skrbeti zase, ni sposobna poskrbeti za hrano, za redno jemanje zdravil in vzdrževanje higiene stanovanja, zato potrebuje stalno oskrbo in varstvo. Tega ji ni mogoče zagotoviti v domačem okolju zaradi neurejenih razmer in ker najbližja oseba (hčerka) zanjo ne more skrbeti, prav tako ne njen vnuk, ki je zaposlen, zadržana oseba pa potrebuje stalno oskrbo in nadzor. Druge oblike pomoči, kot so zdravljenje v nadzorovani obravnavi ali ambulantno zdravljenje, pa ni mogoče iz razloga, ker takega načina zadržana zaradi svoje bolezenske neuvidevnosti ni sposobna sprejeti in sodelovati. Ugotovilo je tudi, da je zadržana oseba pred hospitalizacijo pri predlagatelju (22. 11. 2018) hudo ogrožala svoje zdravje v posledici duševne motnje hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, ker je odklanjala hrano in več dni ni jedla zaradi prepričanja, da ji svojci hrano zastrupljajo, in ker je popolnoma nekritična do svojega stanja in potrebe po zdravljenju, kar vse je bolezensko pogojeno in v sedanjem psihofizičnem stanju zadržana oseba ni sposobna vrnitve v domače okolje, ker bi še nadalje hudo ogrožala svoje zdravje.

Pritožba teh ugotovljenih pravno relevantnih dejstev ne izpodbija.

7. Izbiro socialno varstvenega zavoda, oziroma pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr pa opravi sodišče in ne sodni izvedenec psihiater. Zato mnenje sodne izvedenke psihiatrinje o tem, v kakšen oziroma kateri socialno varstveni zavod naj se zadržana oseba premesti, ni pravno upoštevno.

8. Določbe ZDZdr določajo, da obravnavo v varovanem oddelku izvajajo socialno varstveni zavodi z varovanimi oddelki (prva alineja tretjega odstavka 4. člena ZDZdr). V 41.b členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 52/2016) določa, da storitve socialnega varstva lahko opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo določene pogoje s tem zakonom in s predpisi na njegovi podlagi, in ki pridobijo koncesijo na javnem razpisu. Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (v nadaljevanju: Pravilnik o standardih, Uradni list RS, št. 76/2017) v točki b) 8. člena opredeljuje upravičence do institucionalnega varstva in sicer med drugimi pod točko 1.C), da so to odrasle osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in pod točko 5.C) odrasle osebe z več motnjami. V točki č) ″oblike storitve″ pa je določeno, da storitev za upravičence iz točke C) izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Pravilnik o kadrovskih … v 2. členu določa, da je varovani oddelek v socialno varstvenem zavodu oddelek, kjer so stanovalci zaradi svojih potreb, povezanih s težavami v duševnem zdravju, nepretrgano deležni posebne zaščite in varstva ter oddelka, oziroma zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji (enako določa 17. točka 2. člena ZDZdr). Glede na potrebe oseb, za katere se izvaja institucionalno varstvo, pa so organizirane razne vrste varovanih oddelkov (3. člen Pravilnika o kadrovskih …), med njimi varovani oddelek za osebe s težavami v duševnem zdravju in varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), 11. člen tega Pravilnika o kadrovskih … pa določa, da morajo izvajalci socialno varstvenih storitev, ki izvajajo institucionalno varstvo v varovanih oddelkih, za te oddelke pridobiti verifikacijo.

9. Glede na zgoraj obrazloženo je osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, mogoče sprejeti in tudi premestiti iz psihiatrične bolnišnice le v verificiran varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Glede pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti obstoječ seznam verificiranih varovanih oddelkov za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami imajo take oddelke le S. ..., D. L., S. ... (sedaj D. ...) in pritožnik.

Glede na vse obrazloženo so neutemeljene pritožbe trditve, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti mnenju izvedenke psihiatrinje tudi glede predlagane namestitve zadržane osebe v varovani oddelek splošnega socialno varstvenega zavoda.

10. Ker mora sodišče pri izbiri ustreznega socialno varstvenega zavoda z verificiranimi oddelki upoštevati tudi navedene določbe ZSV in določbe obeh navedenih pravilnikov ter register verificiranih varovanih oddelkov, je pravno neupoštevna pritožbena navedba,da v ZDZdr ni izrecno zapisano, da mora biti za sprejem osebe v skladu z 79. členom ZDZdr (oziroma prav: 75. in 76. členom ZDZdr) verificiran varovani oddelek, ampak je to lahko tudi kateri koli varovani oddelek kombiniranih socialno varstvenih zavodov. Pritožbeno izpostavljeni socialno varstveni zavodi nimajo ustrezne verifikacije, ker: - ima dom upokojencev I. d.o.o., E. M. neverificiran varovani oddelek, - imata D. ... in D. ... varovani oddelek za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor, - zavod D. ... z integriranim modelom dela brez varovanih oddelkov vključuje osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor, - socialno varstvenega zavoda P. P. ni v navedenem seznamu ministrstva.

11. Glede na pritožbeno opozarjanje na potencialno ogrožajoče vedenje že nameščenih uporabnikov storitev pri pritožniku pa pritožbeno sodišče dodaja, da so v varovanih oddelkih po 29. členu ZDZdr dopustni tudi posebni varovalni ukrepi, kot nujni ukrepi zaradi omogočanja odprave ali obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje drugih ali s katerim povzroča premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim blažjim ukrepom. Vsi zavodi z verificiranim varovanim oddelkom so glede na podana mnenja po 79. členu ZDZdr prezasedeni, prostorske in kadrovske težave pa ne smejo biti razlog za neizvajanje nujnega sodnega ukrepa iz 76. člena ZDZdr (tako odločba VS RS II Ips 114/2016).

12. Druge pritožbene trditve niso pravno upoštevne v obravnavanem primeru, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovorilo.

13. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, pravilno je uporabilo materialno pravo, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr). Pritožba je v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in je potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi s 30. členom ZDZdr).