Jedro

V pobot uveljavljena terjatev v izvršbi mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v celotnem izreku tako sprem eni, da se ugovor dolžnika zavrne.

O pritožbenih stroških bo odločeno v nadaljnjem postopku.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugovoru dolžnika ugodilo in je sklep o izvršbi razveljavilo ter izvršilni postopek ustavilo. Upniku je naložilo povrnitev stroškov dolžniku v znesku 3.010,67 EUR.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče bi lahko pobotalo terjatev, če bi pobotna terjatev bila ugotovljena s sodbo ali v notarskem zapisu, ali če bi bila nesporna. Sodišče je kar v izvršbi ugotavljalo sporna dejstva, čeprav je v notarskem zapisu le dogovorjen odstotek pogodbene kazni, ne pa dokončna višina kazni. Gre za bodočo negotovo terjatev, ki jo je treba šele ugotoviti v pravdi. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj niso ocenjena sporna dejstva glede vzrokov za zamudo upnika. Sodišče je ravnalo samovoljno in arbitrarno, saj ima upnik v izvršilnem postopku omejene možnosti obravnavanja v primerjavi s pravdo. Izvršljivost notarskega zapisa glede kupnine se ne razteza na še neugotovljeno pogodbeno kazen. V času notarskega zapisa višina pogodbene kazni ni bila znana, saj je odvisna od zamude. Odgovornosti za zamudo sodišče sploh ni obrazložilo. Priče so potrdile obljubljeno pomoč dolžnika upniku, če bo naletel na težave pri preselitvi. Razlogi o zamudi so pavšalni. Dolžnik se je izrekel o pogodbeni kazni šele 16. 3. 2006 in ne 28. 7. 2005. Po čl. 21 a ZIZ mora biti terjatev zapadla.

Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilnem postopku dolžnik lahko uveljavlja v pobot terjatve do upnika. Vendar se lahko pobotajo terjatve, ki so med upnikom in dolžnikom nesporne, ali pa so ugotovljene s pravnomočno sodbo ali s sodno poravnavo.

Tudi ustaljena sodna praksa poudarja, da mora biti v pobot uveljavljena terjatev natančno ugotovljena in ne sme biti sporna (npr. opr. št. II Ips 42/97 in III Ips 57/97). Smisel takega pravila je v tem, da bi se v nasprotnem primeru terjatve ugotavljale kar v izvršilnem postopku mimo pravde.

V konkretnem primeru je v pobot uveljavljena pogodbena kazen sporna, saj ji upnik nasprotuje. Višina pogodbene kazni ni ugotovljena s pravnomočno sodbo ali s sodno poravnavo.

Utemeljenost in višina pogodbene kazni tudi ni ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu. V notarskem zapisu so navedeni le pogoji za pogodbeno kazen in pravila določitve višine pogodbene kazni s pomočjo odstotkov glede na pogodbeno vrednost nepremičnin. Sama terjatev glede višine iz notarskega zapisa ni razvidna.

Po čl. 21 ZIZ mora biti v izvršilnem naslovu – tudi v notarski listini – navedena terjatev. Tudi če bi bila terjatev v notarski listini navedena, pa ni izkazana izvršljivost notarskega zapisa po čl. 20a ZIZ, saj ni izkazana zapadlost terjatve.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje v izpodbijanem sklepu je bilo pobotanje izvedeno v nasprotju z materialnim pravom, zato je bilo treba ugovor dolžnika zavrniti.

Glede na nadaljnji postopek bo o pritožbenih stroških odločeno v tem nadaljnjem postopku.