Jedro

Že samo ravnanje upnika, da predlaga odlog za več kot leto dni v istem postopku, je zakonodajalec ocenil kot pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe in zato predpisal sankcijo ustavitve izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da glasi: „Postopek izvršbe se ustavi.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršba nadaljuje (I. točka izreka), in zavrnilo upnikov predlog za odlog izvršbe z dne 2. 3. 2016 ter njegovo zahtevo za povrnitev izvršilnih stroškov z istega dne (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da se izvršba ne bi smela nadaljevati zaradi sklenjenega dogovora z upnikom o obročnem plačilu dolga. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo določilo tretjega odstavka 74. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ker je upnik predlagal ponovni odlog za leto dni, čeprav je bila predhodno izvršba v obravnavanem postopku na upnikov predlog že odložena (skoraj za leto dni), je predlagal odlog, ki presega predpisano zakonsko omejitev maksimalnega trajanja enega leta.

5. Sodišče prve stopnje bi moralo v posledici nedopustnega predloga za odlog izvršbo ustaviti, ne pa jo nadaljevati, kot je zmotno odločilo. Že samo ravnanje upnika, da predlaga odlog za več kot leto dni v istem postopku, je zakonodajalec ocenil kot pomanjkanje interesa za nadaljevanje prisilne izvršbe in zato predpisal sankcijo ustavitve izvršbe. Z namenom zavarovanja upnikovega interesa za izpolnitev terjatve v prihodnje pa upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe.

6. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Ker stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).