Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Predmet napada v tožbenem zahtevku je sporna pogodba o kreditu, sklenjena v švicarskih frankih (v nadaljevanju CHF), dne 25. 8. 2006. Anuiteta je bila določena v CHF.
2. Sodišče prve stopnje je z delno sodbo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in neveljavnosti vknjižbe hipoteke ter izbris neveljavne vknjižbe zavrnilo.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in delno sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnika vlagata predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavljata naslednja vprašanja: „1) ali za presojo pojasnilne dolžnosti prodajalca ali ponudnika zadošča opozorilo na spremenljivost tečajnega razmerja EUR – CHF brez nadaljnjih pojasnil, kako bi na obveznost za odplačilo kredita vplivala zelo velika depreciacija zakonitega plačilnega sredstva države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče, in povečanje tujih obrestnih mer; 2) ali mora prodajalec oziroma ponudnik potrošnika obvestiti tudi o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tečajev; 3) ali vpliv znatnega povečanja zneska neodplačane glavnice v valuti plačila (v evrih) pri kreditu v tuji valuti ali z valutno klavzulo, ko je ta lahko tudi višji od prvotno izposojenega zneska kredita, ko povečanje neodplačane glavnice v nacionalni valuti ni uravnoteženo z razliko med obrestno mero za tujo valuto in obrestno mero za nacionalno valuto, predstavlja pogodbeni pogoj, ki nalaga potrošniku nesorazmerno breme, če prodajalec ali ponudnik v zvezi s tem ni izpolnil zahteve po preglednosti z vsebino, da je takšno povečanje obveznosti mogoče, in ali je v takšnem primeru mogoče šteti, da bi prodajalec ali ponudnik, če s potrošnikom transparentno posluje, lahko razumno pričakoval, da bi potrošnik takšne pogoje sprejel v okviru posamičnih pogajanj; 4) ali je kriterij presoje iz prejšnjih točk pomemben z vidika dobre vere prodajalca ali ponudnika, ob upoštevanju moči pogajalske pozicije pogodbenih strank ter v situaciji, ko je bil potrošnik spodbujen v strinjanje z zadevnim pogodbenim pogojem, in ali je pri tem treba upoštevati vse okoliščine, s katerimi je bil poklicni dajalec kredita lahko seznanjen ob sklenitvi pogodbe ob upoštevanju njegovega strokovnega znanja in izkušenj glede mogočih nihanj menjalnih tečajev in tveganj ter ali se to omejuje v smeri možnosti prodajalca ali ponudnika, da v času sklenitve kreditne pogodbe napove konkretni trenutek in obseg bodočih tečajnih sprememb; 5) ali je treba anuitetni način odplačevanja kredita (ki predpostavlja pretežno in prednostno odplačevanje obresti v zgodnejših fazah odplačevanja kredita z bistveno manjšim deležem glavnice) razlagati tako, da ti pogoji kreditne pogodbe (ki določajo, da se plačila prednostno uporabijo za poplačilo obresti), ob znatnem povečanju mesečnih anuitet in glavnice kredita zaradi nihanj paritete med obračunsko valuto in valuto plačila, v škodo potrošnika povzročajo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in ali je zaradi teh pogojev potrošnik izpostavljen nesorazmernemu valutnemu tveganju; 6) ali je treba zakonske predpostavke iz 23. člena in štirih alinej prvega odstavka 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), ki alternativno opredeljujejo pogoje za ugotovitev nepoštenosti pogodbenega pogoja, upoštevati kot samostojne in neodvisne zakonske pogoje za presojo, pri čemer obstoj odločilnih dejstev, ki se podrejajo zgolj enemu od teh pogojev, zadošča za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja; in 7) ali neupoštevanje okoliščin, ki vplivajo na presojo pojasnilne dolžnosti banke in njeno vedenje o možnih spremembah tečajev ter mehanizmov, ki na te spremembe vplivajo, ki jih je tožeča stranka zatrjevala, predstavljajo absolutno bistveno kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave RS.“
5. Predlog ni utemeljen.
6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).