Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 1598/94

ECLI:SI:VSRS:1997:U.1598.94 Upravni oddelek

zvišanje odstotka invalidnosti vojaški invalid
Vrhovno sodišče
22. januar 1997
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če v postopku zvišanja odstotka invalidnosti ni ugotovljeno, katere spremembe okvare organizma vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti in kakšna je ocena teh sprememb, dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 7.10.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ob reviziji po uradni dolžnosti odpravila odločbo Oddelka za notranje, splošne in družbene zadeve Občine ... z dne 7.7.1994, s katero je bilo ugodeno tožnikovi zahtevi za zvišanje odstotka invalidnosti. Od 1.12.1993 dalje mu je bil priznan status vojaškega vojnega invalida VI. skupine zaradi 60 % vojaške invalidnosti s pravico do osebne invalidnine v znesku 10.753,76 SIT za december 1993 in v mesečnem znesku 15.062,05 SIT od 1.1.1994 dalje. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da ostane v veljavi odločba Oddelka za upravno pravne zadeve in skupne službe Skupščine občine ... z dne 25.6.1979, s katero je tožniku priznan status vojaškega vojnega invalida VII. stopnje zaradi 50 % vojaške invalidnosti s pravico do osebne invalidnine. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla, da je ob reviziji odločbe, opravljeni po uradni dolžnosti, zahtevala mnenje zdravniške komisije II. stopnje, ta je zadevo obravnavala 4.10.1994 in po osebnem pregledu, ob upoštevanju predložene medicinske dokumentacije izdala izvid in mnenje, v katerem je navedla, da je pri kliničnem pregledu in po EMG izvidu ugotovljena okvara inervacije bicepsa brachii levo z vidno precejšnjo brazgotino nadlehti, ki delno omejuje gibljivost leve zgornje okončine, kar je posledica strelne poškodbe leve nadlehti, izguba sluha po Fowlerju 63 % ter brazgotine po opeklinah obraza in glave, ki so minimalne in ne povzročajo skaženosti. Vse navedeno povzroča tožniku skupno 50 % vojaško invalidnost. Zdravniška komisija druge stopnje je vojaško invalidnost ocenila po točkah 174 b (izguba sluha 30 %), 77 (pareza živca - 20 %) in 46 smiselno z uporabo 16. in 11. člena pravilnika o ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti (omejena gibljivost okončine - 20 %). Skupni odstotek vojaške invalidnosti pa je določilo, upoštevajoč 4. člen citiranega pravilnika. Tožena stranka nadalje navaja, da je v celoti sprejela navedeni izvid in mnenje zdravniške komisije II. stopnje, saj je v nasprotju s prvostopno zdravniško komisijo, ki tega ni storila pri določitvi skupnega odstotka vojaške invalidnosti uporabila 4. člen pravilnika o ugotavljanju odstotkov vojaške invalidnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/82). Ta pa določa, da se v primeru, če je vojaška invalidnost posledica več ran, poškodb ali bolezni, odstotki, določeni v seznamu za posamezne okvare organizma, ne seštevajo, temveč se vzame za podlago okvara, za katero se priznava največji odstotek, nato pa se ta odstotek poveča za 10 % do 30 %, kolikor pač te druge okvare vplivajo na ves organizem. V konkretnem primeru je zdravniška komisija za podlago upoštevala okvaro sluha, za katero je ugotovila, da povzroča 30 % vojaško invalidnost, nato pa je ta odstotek zaradi ostalih okvar povečala za 20 %. Status vojaškega vojnega invalida VII. skupine zaradi 50 % vojaške invalidnosti in pripadajoča osebna invalidnina sta bila tožniku priznana že z odločbo Oddelka za upravno pravne zadeve in skupne službe Skupščine občine ... z dne 25.6.1979, zato je tožena stranka odločila, da citirana odločba ostane v veljavi v celoti še naprej.

Tožnik v tožbi navaja, da je bila prvostopna odločba izdana na podlagi zdravniške komisije prve stopnje v ... z dne 6.4.1994 in na podlagi posebne zdravniške komisije za oceno mnenja zdravnika specialista o spremembi pri vojaškem invalidu, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. Prav ta komisija je ugotovila, da je nastala sprememba okvare organizma, ki vpliva na že ugotovljen odstotek invalidnosti, ker je elektromiografsko dokazano, da gre za okvaro inervacije bicepsa brachii. Zato tožnik ne more razumeti, kako je zdravniška komisija druge stopnje lahko razveljavila mnenje posebne zdravniške komisije z dne 17.2.1994 in mnenje zdravniške komisije prve stopnje v ..., saj sta obe temeljili na mnenju zdravnikov specialistov. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je pri odločanju upoštevala izvid in mnenje zdravniške komisije druge stopnje, ki je bilo izdano v skladu s 3. in 9. členom pravilnika o delu zdravniških komisij v postopku za uveljavljanje pravic po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 7/82, kateri se upoštevajoč 4. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporablja kot predpis Republike Slovenije. Ta izvid in mnenje je namreč v nasprotju z izvidom in mnenjem zdravniške komisije I. stopnje, na katerega je oprl odločitev prvostopni upravni organ popoln, jasen in dovolj utemeljen. Skupen odstotek invalidnosti je določen z uporabo 4. člena pravilnika o ugotavljanju odstotkov vojaške invalidnosti, katerega uporaba je obvezna pri določanju skupnega odstotka vojaške invalidnosti, če gre za vojaško invalidnost, ki je posledica več ran, poškodb ali bolezni. Prvostopna zdravniška komisija pa tega podzakonskega predpisa pri izdaji izvida in mnenja ni upoštevala.

Tožba je utemeljena.

Utemeljen je tožnikov tožbeni ugovor, ki po svoji vsebini uveljavlja razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče se sicer strinja s trditvijo tožene stranke, da je ob določitvi skupnega odstotka vojaške invalidnosti, ki je posledica več ran, poškodb ali bolezni, uporabiti metodo, ki je določena s 4. členom pravilnika o ugotavljanju odstotkov vojaške invalidnosti, torej tako, da se posamezne okvare ne seštevajo, temveč se vzame za podlago okvara, za katero se priznava največji odstotek, nato pa se ta odstotek poveča za 10 do 30 %, kolikor po oceni druge okvare vplivajo na ves organizem. Vendar v obravnavanem primeru je tožniku s pravnomočno odločbo že bil priznan status vojaškega vojnega invalida VII. skupine zaradi 50 % vojaške invalidnosti ter pripadajoča osebna invalidnina, in to zaradi ugotovljenih poškodb: stanje po prestrelu leve nadlehti, opekline obraza in glave, izguba sluha težje stopnje na obeh ušesih po eksploziji, kar je bilo ocenjeno po točki 208. in 225. c seznama ter 30. točki splošnih določb in navodil za ugotavljanje odstotka vojaške invalidnosti s 50 %. V tožnikovem zahtevku, ko uveljavlja zvišanje odstotka invalidnosti na podlagi predloženih mnenj in izvidov zdravnikov - specialistov gre za vprašanje sprememb okvare organizma, ki vplivajo na že ugotovljen odstotek invalidnosti. Tožena stranka pa v tem postopku ni ugotovila za ta postopek bistvenih okoliščin, to je ali so zdravniško ugotovljene spremembe organizma, ki vplivajo na že ugotovljen odstotek vojaške invalidnosti, in katere so to, ter njihovo oceno v skladu z podzakonskim predpisom. Tožena stranka tudi ni pojasnila, zakaj skaženosti kot okvare, ki je bila tožniku že priznana, ni upoštevala. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, katere so tiste okvare, ki jih je mogoče uvrstiti v spremembe okvare organizma v okviru tega postopka in katere so tiste, ki štejejo v že ugotovljeno dejansko stanje statusa vojaškega vojnega invalida VII. skupine. Če je odstotek povečanja možen v razponu kot v obravnavanem primeru od 10 do 30 %, mora tožena stranka tudi navesti dejstva, zaradi katerih se je odločila prav za določen odstotek in ne morda za manjši ali večji možen odstotek. V obravnavanem primeru gre prav v tem za bistveno okoliščino, saj 10 %, ki bi jih bilo možno prišteti še v razponu od 10 do 30 %, bi lahko pomenilo že tudi drugačno rešitev tožnikovega zahtevka. S tem, ko tožena stranka ni ugotovila bistvenih okoliščin za rešitev te zadeve, je nepopolno ugotovila dejansko stanje in posledično tudi kršila pravila postopka, ker teh bistvenih okoliščin v odločbi ni obrazložila.

Ker na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, sodišče ne more rešiti spora, je na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnem sporu (ZUS) izpodbijano odločbo odpravilo. Sodišče je določbe ZUS uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia