Jedro

Ali je zaradi rešitve predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo. Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (točka 3 izreka) potrdi.

Obrazložitev

: (1.) Okrajno sodišče v Domžalah je s sklepom z dne 18.1.2010 pod točko 3 izreka odločilo, da se postopek do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. II 946/2009, prekine.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka, zatrjuje kršitev 13. in 206. člena ZPP v zvezi z 272. členom SPZ in predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve. Navaja, da se s prekinitvijo postopka ne strinja, saj od leta 2004 dalje sam pokriva vse stroške in je zašel v težko finančno situacijo. Podaja odgovor na pripravljalno vlogo toženih strank z dne 26.5.2008 in meni, da bi sodišče lahko s sklepom odločilo o višini vseh stroškov, ki bi jih pokrivale vse tri stranke. Prekinitev je neutemeljena.

(3.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Predmet obravnave v tem pravdnem postopku je zahtevek po tožbi, ki jo je v letu 2005 vložil pritožnik in se nanaša na povračilo stroškov za nakup kurilnega olja, stroškov za porabljeno električno energijo, plin in drugo ter zahtevek po nasprotni tožbi, ki jo je v maju 2007 vložila prvotožena stranka in z njo od tožnika kot nasprotnega toženca zahteva, da ji plača ½ najemnin, ki jih je prejel ob oddajanju stanovanja, ki je potrditvi prvotožene stranke skupno premoženje obeh pravdnih strank. Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 17.9.2007 postopek po tožbi in nasprotni tožbi združilo in se zadeva obravnava pod opr. št. P 99/2005. (6.) Kot izhaja iz odgovora na tožbo (list. št. 17), sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 4185/2008 z dne 26.3.2009 (priloga A 68) in dopisa sodišča prve stopnje z dne 11.2.2010 (list. št. 124), je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku pravdni postopek po tožbi D. B., s katero zahteva med drugim tudi ugotovitev, da je skupno premoženje, z deleži vsakega do ½, nepremičnina na naslovu XY, torej nepremičnina, v kateri se nahaja stanovanje, ki ga tožnik oddaja v najem, tožena stranka pa z nasprotno tožbo zahteva od njega plačilo 1/2 prejetih najemnin.

(7.) Vprašanje, ali sta tožnik in prva toženka skupna lastnika v najem oddanega stanovanja in kakšni so njuni deleži, je predhodno vprašanje za odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi. Tega pritožnik s pritožbo niti ne izpodbija. Ali je zaradi rešitve tega predhodnega vprašanja potrebna prekinitev postopka, čemur pritožnik nasprotuje, pa je odvisno od odločitve sodišča, ali bo prehodno vprašanje rešilo samo, ali pa tega ne bo storilo (1. odstavek 13. člena in 1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, pa sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah).

(8.) V konkretnem primeru je odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa bo počakalo na odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani v zadevi pod Opr. št II P 946/2009, upoštevajoč zgoraj navedene kriterije, pravilna. Tožba je bila tako na matičnem področju vložena v letu 2004, trenutno je v ponovljenem sojenju in je pričakovati, da bo zadeva kmalu rešena. Pri predhodnem vprašanju gre poleg tega za vprašanje, ki tako glede ugotavljanja dejanskega stanja, kot glede uporabe materialnega prava, ni enostavno in bi njegovo reševanje v tej pravdni zadevi postopek le še bolj zavleklo. Smotrno je zato, da o njem odloči sodišče na matičnem področju.

(9.) Ob tem, glede na pritožbena izvajanja pritožnika, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da na to odločitev ne more vplivati finančna situacija pritožnika in njegova stališča v zvezi s pripravljalno vlogo toženih strank z dne 26.5.2008. V zvezi z zatrjevanjem, da bi sodišče lahko s sklepom odločilo o višini stroškov, pa je pritožnika potrebno opozoriti, da sodišče v pravdi odloča zgolj v mejah postavljenih zahtevkov (1. odstavek 2. člena ZPP).

(10.) Glede na navedeno in upoštevajoč, da pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zoper izpodbijani del sklepa z dne 18.1.2010 zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).