Jedro

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe, ta del zavrniti.

Izrek

Pritožba se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikovo zahtevo z dne 5.11.2004 v zvezi z dopisom z dne 11.2.2004 za odpravo nepravilnosti. Tako je odločilo zato, ker je štelo, da je upnik v izvršilnem predlogu zahteval od glavnice le zakonske zamudne obresti, obračunane od zapadlosti posameznega računa do vložitve izvršilnega predloga v znesku 255,00 SIT in da je za te obresti bila tudi dovoljena izvršba. V izvršilnem predlogu pa so pod tč. I alinejo B zahtevane tudi zakonske zamudne obresti od vložitve predloga do plačila in je sodišče štelo, da je v tem delu zahtevek nepopoln, saj ni naveden znesek, od katerega se zahtevajo te obresti. Zato je štelo, da izvršba za te obresti ni bila dovoljena in da je dolžnikov dolžnik pri poplačilu vezan na sklep o izvršbi. Glede stroškov izvršitelja pa je sodišče navedlo, da ti stroški upniku še niso bili priznani in odmerjeni s sklepom sodišča, zato sodišče ne more pozvati dolžnikovega delodajalca na poplačilo tega zneska. Zato meni, da dolžnikov dolžnik ni storil nobene nepravilnosti pri izvrševanju sklepa o izvršbi in je pravilno poplačal upnika v obsegu, ki izhaja iz sklepa.

Upnik se je zoper ta sklep pravočasno pritožil in sodišču očita, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov predlog, saj je v predlogu za izvršbo predlagal tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od vložitve predloga pa do plačila in je sodišče takšno izvršbo tudi dovolilo v celoti. Tako ga je pustilo v dobri veri, da je dovoljena izvršba v celoti, s tem pa je kršilo njegove temeljne pravice, pravice do pritožbe, ki bi jo prav gotovo vložil, če bi vedel, da mu sodišče teh obresti ni priznalo. Zato predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da se zadeva razveljavi in vrne sodišču v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katero je zahteval plačilo glavnice za RTV naročnino v višini 2.810,00 SIT, zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsake mesečne neplačane naročnine, od 15. v mesecu za vsak tekoči mesec, pa do vložitve tega predloga v izračunanem znesku 255,00 SIT in zakonite zamudne obresti od vložitve tega predloga do plačila, ter sodno odmerjene stroške. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 1.7.1998 takšno izvršbo v celoti dovolilo. Zato razglabljanje sodišča prve stopnje v sklepu o tem, da izvršba ni bila dovoljena za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vložitve predloga pa do plačila ni utemeljena. Pritožbenemu sodišču tudi ni jasno, kaj je sodišče mislilo s tem, da takšen del predlagane izvršbe ni popoln in da te obresti niso zahtevane, ker ni naveden znesek, saj upnik, ko je vložil predlog za izvršbo in zahteval obresti od vložitve predloga pa do plačila, takšnega zneska ni mogel navesti, pač pa je to stvar sodišča, da takšen znesek izračuna takrat, ko ugotavlja, ali je upnik v celoti poplačan. Te obresti namreč tečejo vse do poplačila. Tako je upnikov zahtevek v predlogu za izvršbo določen, oz. določljiv, saj iz njega točno izhaja, da upnik zahteva zakonske zamudne obresti od vložitve predloga pa do plačila. V kolikor je sodišče štelo, da takšen zahtevek oz. predlog za izvršbo ni določen ali določljiv (čl. 21 ZIZ), bi moralo takrat, ko je odločalo o dovolitvi izvršbe ta del zavrniti. Upnik pravilno opozarja, da je sodišče s takšno samovoljno razlago upniku odvzelo pravico do pritožbe in da nima nobene možnosti dokazovati, da je zahteval tudi zakonske zamudne obresti. Že v tem delu je odločitev sodišča nepravilna, upnikova pritožba pa utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča pa je sodišče tudi nepravilno štelo, da gre za postopek po 52. čl. ZIZ. Po tej določbi lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe. Pritožbenemu sodišču ni znano, oz. iz spisa ne izhaja, da bi druga oseba, dolžnikov dolžnik, kot to v sklepu navaja sodišče, storila kakršnokoli nepravilnost, saj takšne vloge v spisu ni, pač pa iz spisa izhaja, da je le sodišče mnenja, da je izvršba zaključena, zato ker upniku ne gredo zakonske zamudne obresti od dneva vložitve predloga pa do poplačila. Gre za nepravilnost, ki je nastala na strani sodišča, zaradi napačnega razumevanja sklepa o dovolitvi izvršbe, zato bo moralo sodišče samo takšno napako odpraviti in šteti, da izvršba še ni zaključena, saj upnik ni v celoti poplačan. Iz tega razloga je bilo potrebno sklep razveljaviti.