Jedro

Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom: 1.) razrešilo stečajnega upravitelja G. Z., 2.) za novega upravitelja imenovalo B. Đ. in 3.) ugotovilo, da novi upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register.

Zoper sklep se je razrešeni upravitelj pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 118. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) se upravitelja razreši (med drugim), če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan. Obveznosti upravitelja določa 98. člen ZFPPIPP. Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu z ZFPPIPP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi, ter v skladu s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe (prvi odstavek 98. člena ZFPPIPP). Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri upravljanju teh nalog in pristojnosti (drugi odstavek cit. člena).

Upravitelj ima pomembno funkcijo v postopku zaradi insolventnosti. Pravočasno in pravilno opravljanje nalog upravitelja pomembno vpliva na tek (hitrost) postopka zaradi insolventnosti in na uresničitev pravic (interesa) upnikov, da prejmejo plačila svojih terjatev v ustreznem (največjem možnem) deležu. Če upravitelj z neizpolnitvijo ali nepravilno izpolnitvijo svojih obveznosti upočasnjuje tek postopka ali ogroža oziroma krši opisane interese upnikov, ga mora sodišče razrešiti. Zato je kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, razlog za njegovo razrešitev (prim. ZFPPIPP, razširjena uvodna pojasnila dr. Nine Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, str. 98).

Sodišče prve stopnje je upravitelja razrešilo po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom v zvezi z drugim odstavkom 119. člena ZFPPIPP po ugotovitvi, da se upravitelj na poziv o razlogih za razrešitev v danem 15-dnevnem roku ni izrekel. Iz zaključkov prvostopnega sodišča izhaja, da kljub izrecni določbi člena 294/1 ZFPPIPP, da mora upravitelj v roku za pripravo otvoritvene bilance pripraviti otvoritveno poročilo, upravitelj otvoritvenega poročila kljub pozivu sodišča z dne 21. 8. 2014 in urgenci z dne 22. 9. 2014 do vključno 9. 10. 2014 ni pripravil, pri čemer je štirimesečni rok tekel že 2. 8. 2014. Po oceni prvostopnega sodišča je upravitelj s takšnim ravnanjem kršil obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan (1. točka 118. člena ZFPPIPP), saj svojih nalog ni opravljal v skladu s tem zakonom (člen 98/I točka 1 ZFPPIPP).

Upravitelj se v pritožbi sklicuje na svoje vloge, ki jih je podal v prekrškovnem postopku zoper upravitelja pred pristojnim ministrstvom, ki naj se upoštevajo kot del pritožbenih navedb v tem pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče ne more slediti tem pritožbenim izvajanjem, saj v pritožbi ni upoštevno sklicevanje na druge vloge, pač pa je dolžnost pritožnika, da pritožbene razloge konkretno pojasni v sami pritožbi. Zato se pritožbeno sodišče ne izjasnjuje glede trditev, ki niso v pritožbi izrecno navedene.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitev prvostopnega sodišča, da mu je poslalo zgoraj navedene pozive, ki so mu bili posredovani elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal. Pritožnik sam ugotavlja, da se upravitelju skladno s tretjim odstavkom 123.a člena ZFPPIPP vsa pisanja vročajo elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal, nakar ima upravitelj petnajst dni časa za prevzem pisanja, po preteku tega roka pa velja pisanje za vročeno s fikcijo. Vendar upravitelj navedeno domnevo izpodbija, ker naj bi nastopile subjektivne težave, namreč bolezensko stanje, ki je upravitelju začasno povsem onemogočilo delo. Upravitelj se sklicuje na 4. točko 118. člena ZFPPIPP, ki določa, da se upravitelj razreši, če zaradi bolezni, delovne nezmožnosti ali smrti ne more več opravljati funkcije upravitelja. Poudarja, da gre v primeru 4. točke 118. člena ZFPPIPP za trajno nezmožnost, kar ni slučaj v predmetni zadevi, saj je bila njegova zadržanost začasna, zato naj razrešitev ne bi bila upravičena.

Po določilu tretjega odstavka 123.a člena ZFPPIPP se upravitelju vsa pisanja vročajo elektronsko v njegov varni elektronski poštni predal. Po določilu četrtega odstavka 141.a člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP informacijski sistem samodejno pošlje naslovniku v njegov varni poštni predal pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh, sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena. Informacijski sistem istočasno z vročitvijo pisanja naslovniku, ki je sodišču sporočil elektronski naslov, pošlje samodejno na elektronski naslov tudi informativno sporočilo, v katerem navede, da je v informacijskem sistemu pisanje, ki ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh od dne, ko mu je bilo poslano v njegov varni poštni predal. V sporočilu se naslovnika izrecno opozori na pravne posledice iz sedmega odstavka tega člena. Po citiranem sedmem odstavku tega člena velja vročitev po tretjem odstavku tega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame pisanje. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka. Informacijski sistem o vročitvi obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo, z vročilnico v elektronski obliki.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da so bili pozivi upravitelju z dne 21. 8. 2014, 22. 9. 2014 in 9. 10. 2014 vročeni na podlagi fikcije po sedmem odstavku 141.a ZPP. Vročilnica ima vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej ugotovljena dejstva neresnična. S prepričljivejšim dokazom je mogoče dokazati tudi, da vročitev ni bila opravljena navedenega dne. Vročitev namreč učinkuje takrat, ko je bila dejansko opravljena. Povratnico oziroma vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.

Upravitelj se sklicuje na bolezen kot razlog, da sodnega pisanja ni mogel prevzeti. Vendar je predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela le za čas od 1. 9. do 30. 9. 2014, za preostalo obdobje pa ne. Iz priloženega zdravniškega potrdila z dne 27. 10. 2014 izhaja, bil je pritožnik orientiran, komunikativen, vsebinsko in formalno urejen, brez zaznavnih motenj, nekoliko napet in vznemirjen, znižane frustracijske tolerance, s težavami na polju pozornosti in koncentracije. Napoten je bil na kontrolo po potrebi po predhodni telefonski naročitvi. Po oceni pritožbenega sodišča opisane zdravstvene težave niso opravičljiv razlog, da upravitelj ne prevzame sodnega pisanja iz varnega elektronskega predala, za kar je potreben samo enostaven klik na računalnik Upštevati je treba, da ni upravitelj sodišču v konkretni zadevi niti sporočil, da je bolan, niti ni predlagal podaljšanja roka. Kadar se stranka sklicuje na zdravstvene razloge, opravičilo ne pomeni le predložitev zdravniškega potrdila. Sodnik mora namreč imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje vse druge pomembne okoliščine prepriča, ali je opravičilo dejansko opravičljivo. Dolžnost upravitelja, od katerega se zahteva profesionalna skrbnost, je, da poskrbi za sprejemanje sodnih pisanj tudi v času bolezni. Njegova naloga je, da si delo organizira tako, da stečajni postopek neovirano teče in da njegova začasna odsotnost ne predstavlja ovire za nemoten potek postopka. Drugačna naziranja bi bila v nasprotju z načelom hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Za nemoten potek stečajnega postopka je namreč nesprejemljivo, da je sodišču onemogočen stik z upraviteljem.

Kolikor pritožnik meri na vrnitev v prejšnje stanje, pa je treba pojasniti, da ta v stečajnem postopku ni dopustna (člen 121/II ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).