Jedro

Selitev otroka je vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, ki pripada obema udeležencema postopka in ne zgolj upnici. Roditeljska pravica tudi ni vsebinsko vpeta v sfero varstva in vzgoje nad otrokom, ki je v konkretnem primeru zaupana upnici.

Selitev otroka v tujino zanj ne predstavlja le spremembe šolskega, temveč celotnega socialnega okolja. Ob odsotnosti otrokove ogroženosti v okolju, kjer trenutno biva, zato ni razlogov, da bi o tem vprašanju sodišče hipno odločilo z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe, s katero je zahtevala, da se mladoletni sin udeležencev postopka preseli k upnici v Anglijo in se na območju te države vključi v sistem obveznega šolanja, da se stiki med otrokom in njegovim očetom (dolžnikom) začasno izvajajo med šolskimi počitnicami ter med poletnimi počitnicami tri tedne nepretrgoma, da se odloči o stroških v zvezi z letalskim prevozom za potrebe izvajanja stikov ter da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju N 143/2017. Nadalje je upnici naložilo povrnitev dolžnikovih stroškov postopka.

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče relevantna dejstva sicer pravilno ugotovilo, a jim je pripisalo napačen pomen. Verjetnost terjatve je izkazana že s tem, da je upnici otrok od leta 2015 zaupan v varstvo in vzgojo, otrok je nanjo navezan, sicer pa je verjetnost utemeljena s siceršnjim strinjanjem (do 10. 5. 2017) dolžnika, da se otrok preseli k njej, ter z mnenjem CSD, iz katerega izhaja, naj otrok nadaljuje šolanje v Angliji. Prav tako je izkazana tudi nujnost izdaje odredbe. Otroku negotovost povzroča stisko, ima tudi težave z obiskovanjem šole v Sloveniji. Upnica predvsem izpostavlja, da je otrok njej zaupan v varstvo in vzgojo, česar ne more učinkoviti izvrševati, če bo otrok nadaljeval šolanje v Sloveniji; plačevati bo morala drage letalske karte, pri izvrševanju stikov bivati pri drugih (saj nima svojega stanovanja v Sloveniji), dnevno voziti otroka v šolo iz Novega mesta v Ljubljano, kar bi bilo za otroka nevzdržno. Meni, da je izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve kasneje onemogočena, saj bo selitev toliko težja, če bo otrok obiskoval še drugi razred osnovne šole v Sloveniji. Pri tem pa poudarja, da dolžnik otroka upnici odtujuje, saj se ni držal dogovora o selitvi in ne skrbi za otrokovo učenje angleščine. Dolžnik prav tako ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upnici, saj bo lahko izvrševal stike z otrokom v času počitnic. Upnica je nato priložila še dopolnitev pritožbe, v kateri obširno opisuje neustrezno skrb dolžnika za otroka. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Dolžnik je na vročeno pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je začasna odredba kot sredstvo zavarovanja izjemen ukrep, ki se ga lahko izda le, če je potrebno posredovanje sodišča, še preden je izdana končna odločba. Pri presoji o tem, ali obstajajo razlogi za izdajo začasne odredbe, mora sodišče skrbno oceniti vse okoliščine. Zlasti pri vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke, mora sodišče še posebej skrbno presoditi, ali so podane kakšne posebne okoliščine1, iz katerih izhaja nujnost ukrepanja.2

6. Sodišče prve stopnje je skladno s predstavljenim napotilom opravilo temeljito presojo dejanskega stanja, iz katerega bi morebiti izhajala nujnost ukrepanja, in pravilno ugotovilo, da v predmetni zadevi ni zaznati posebnih okoliščin, ki bi utemeljevale izdajo začasne odredbe.

7. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni izkazana nujnost selitve otroka k materi v Anglijo, v trenutnem stanju, z otrokovim šolanjem v Sloveniji in s sedanjim načinom izvrševanja stikov, pa otrok ni ogrožen. Pri tem je treba poudariti, da je selitev otroka vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, ki pripada obema udeležencema postopka in ne zgolj upnici. Roditeljska pravica tudi ni vsebinsko vpeta v sfero varstva in vzgoje nad otokom, ki je v konkretnem primeru zaupana upnici, zato so irelevantne pritožbene trditve o izvotlitvi izvrševanja varstva in vzgoje nad otrokom, če upnica živi v Angliji, otrok pa v Sloveniji. Nadalje so neutemeljene pritožbene trditve, da dolžnik aktivno odtujuje otroka upnici. Res je, da je decembra 2016 prišlo do nesoglasij med udeležencema, ki se je odrazilo v tem, da upnica ni videla otroka med novoletnimi prazniki. Vendar navedeno še ne izkazuje trenda odtujevanja otroka upnici s strani dolžnika; iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil predstavljeni nesporazum zgolj izjema sicer uspešnega dogovarjanja med udeležencema glede izvrševanja stikov. Pravilna je tudi ocena sodišča prve stopnje, da v dolžnikovi vzgoji ni podanih nobenih ekscesov, zaradi katerih bi bil otrok ogrožen. Ogroženost otroka oziroma nujnost selitve v Anglijo tudi ne izhaja iz mnenja CSD. Ta zgolj meni, da je otroku v korist, da udeleženca čim prej dosežeta dogovor o nadaljnjem šolanju otroka oziroma o tem, kje bo otrok bival, kar pa prav tako ne izkazuje nujnosti ukrepanja z začasno odredbo3. 8. Med udeležencema postopka je nesporno, da je otrok občutljiv, senzibilen, odločitev, ki se zahteva z izdajo začasne odredbe, pa ima ključen pomen na nadaljnjo življenje otroka. Selitev iz Slovenije v Anglijo zanj pomeni velik korak, saj bi prišlo ne le do spremembe šole, temveč celotnega socialnega okolja. Za presojo utemeljenosti takšne spremembe je potreben redni postopek, ki trenutno poteka pred Okrožnim sodiščem v Kranju (N 143/2017), pogojev za hipno odločanje sodišča z začasno odredbo, pa ob odsotnosti otrokove ogroženosti, ni.

9. Res je, da je z daljšim šolanjem v Sloveniji otrok vse bolj vpet v tukajšnje socialno okolje, a to je le naravna posledica izvrševanja stikov (pri katerih, kot pojasnjeno, otrok ni ogrožen), določenih s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 48/2016 (sklenjeno med staršema), nikakor pa ni to razlog, da bi sodišče v trenutno stanje posegalo z začasno odredbo. Pritožbeno sodišče sicer razume stisko upnice, ki ji je oteženo izvrševanje stikov po citirani poravnavi, saj se je po njeni sklenitvi za stalno preselila v Anglijo4, kar posledično vpliva tudi na kakovost stikov med njo in otrokom. Kljub temu je treba dati prednost rednemu postopku glede presoje o otrokovi selitvi ter vzdržati v veljavi stanje po citirani poravnavi, ki se, kot izhaja iz spisovne dokumentacije, skladno s sprotnim dogovarjanjem med udeležencema tudi uspešno (z izjemo nesoglasja decembra 2016) izvršuje.

10. Pritožba torej ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Udeleženca postopka sama krijeta pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), odgovor dolžnika pa ni prispeval k vsebinski presoji pritožbenega sodišča in tako ta strošek ni bil potreben (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ki izkazujejo, da bi lahko otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda oziroma kadar koristi otroka terjajo nujno ukrepanje že tekom postopka. 2 Tako, npr., tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1642/2014 s 17. 9. 2014,. 3 Pritožbeno sodišče meni, da CSD s tem ugotavlja, da sta udeleženca zmožna doseči dogovor o otrokovih vitalnih interesih, zato jima predlaga, naj dosežeta soglasje tudi glede vprašanja otrokove selitve. Pri tem zgolj poda potencialen oris možnega dogovora (naj otrok dokonča šolsko leto v Sloveniji, nato pa se z mamo preseli v Anglijo). Nikakor pa iz mnenja ne izhaja, da je selitev nujna in da je v trenutnem stanju (šolanje v Sloveniji) otrok ogrožen. 4 V času sklenitve poravnave pa je izmenično bivala v Angliji in Sloveniji.