Jedro

Sodišča niso vezana na obvezno razlago posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (odločitev o stroških postopka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je v stroškovnem delu svoje sodbe, ki je predmet pritožbenega preizkusa (IV. točka izreka) odločilo, da je toženec dolžan povrniti tožniku pravdne stroške v znesku 662,19 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni del sodbe prvega sodišča se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni stroškovni del odločitve tako, da tožencu naloži plačilo vseh uveljavljanih stroškov postopka tožeče stranke. Navaja, da bi moralo prvo sodišče priznati tožniku kot samostojno storitev tudi storitev posveta s stranko. Poleg tega bi moralo prvo sodišče priznati tožniku posebej stroške za poravnalni narok in posebej stroške za prvi narok za glavno obravnavo. Prvo sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo stroškov, ki jih je tožnik priglasil v pritožbi zoper sklep prvega sodišča z dne 3. 5. 2017. Tožnik je upravičen tudi do povrnitve teh stroškov.

3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Posvet v zvezi s sestavo pripravljalne vloge ali pritožbe ne predstavlja samostojne storitve po prvi alineji 1. točke tar. št. 39 OT, ker gre za storitev, ki je zajeta v sestavi teh vlog in nagradah zanju po tar. št. 19 in tar. št. 21 OT. Za poravnalni narok, kateremu je na istem naroku sledil prvi narok za glavno obravnavo, stranki ne pripadata dve nagradi, posebej za poravnalni narok in posebej za prvi narok, ampak le ena nagrada, in sicer zgolj za prvi narok (2. točka tar. št. 20 OT), v konkretnem primeru 300 točk, kar je prvo sodišče pravilno upoštevalo. Zato ni bilo podlage, da bi prvo sodišče priznalo tožniku tudi zahtevane nagrade za posvet, za poravnalni narok in za prvi narok.

6. Drugačno stališče, ki ga zastopa tožnik, izhaja iz obvezne razlage posameznih določil OT, ki jo je sprejel Upravni odbor OZS, vendar pa sodišča niso vezana na to obvezno razlago, saj ga zavezujejo le Ustava in zakoni. Določbe drugega odstavka 19. člena OT kot podzakonskega predpisa sodišča zato niso dolžna upoštevati.

7. Prvo sodišče je pri odmeri stroškov tožnika upoštevalo tudi stroške, priglašene v pritožbi z dne 15. 5. 2017, kar izhaja iz opravljene odmere prvega sodišča v stroškovniku tožnika na list. št. 65 in 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato je drugačna pritožbena trditev protispisna. Prvo sodišče je pri tem priznalo tožniku vse stroške, priglašene v navedeni pritožbi, razen posveta, katerega utemeljeno ni priznalo iz že pojasnjenih razlogov, saj ni šlo za samostojno storitev.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu, ki se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP), potrdilo sodbo prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP). Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).