Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter izdalo sklep o dedovanju po pravilih o zakonitem dedovanju. Kot dediča je tako razglasilo do 1/3 zapustničinega vdovca (pritožnika), do 1/3 zapustničino hčer VV ter do 1/6 po vstopni pravici zapustničina vnuka in vnukinjo.
Proti sklepu o dedovanju vlaga pritožbo BŠ (vdovec po zapustnici). V laični vlogi navaja, da VV 20 let ni bilo nikjer blizu. V nasprotju s tem pa je sin B (ki je že pokojen) zanj in za zapustnico zelo lepo skrbel. Enako skrb izražata sedaj tudi njegova otroka (zapustničina vnuka). Dalje navaja, da je naglušen. Zato ni bil seznanjen, da lahko dedinjo VV izplača. Odločitev, da deduje tudi VV, se mu zdi izrazito krivična. Sodišču sugerira, naj zadevo nekako uredi. VV lahko plača določeno vsoto, ki pa naj jo določi sodišče. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju na podlagi določb ZD (1) o zakonitem dedovanju. Glede na to, da zapustnica oporoke ni napravila, je bila to tudi edina dednopravna možnost. Tretja možnost (ki pa že presega okvire dednega prava) pa bi bila, da bi dediči sklenili dedni dogovor (to pa je že pogodba) ter bi sodišče tak dedni dogovor povzelo v sklep o dedovanju. Takšnega dogovora dediči niso sklenili ter jih vanj tudi nihče ne sme siliti.
Pritožbeno sodišče razume pritožnikova občutja, da je sklep morda krivičen. Vendar se sklep ravna po tipskih pravilih, ki krog zakonitih dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le v primeru, če je zapustnik takšno voljo izjavil v oporoki, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden. Zapustnica oporoke ni napravila, pritožbene navedbe pa tudi ne utemeljujejo sklepa o morebitni dedni nevrednosti VV.
Vse ostalo, kar trdi pritožba, pa se na vsebino sklepa o dedovanju ne nanaša, marveč se nanaša na vprašanja (morebitne) delitve solastninske skupnosti na nepremičninah, ki so bile del zapuščine. To pa ni predmet zapuščinskega postopka.
Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2) v povezavi s 163. členom ZD.
(1) Zakon o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/76 in naslednji).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 in naslednji).