- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 3066/2010
ECLI:SI:VSLJ:2010:III.CP.3066.2010 Civilni oddelek
Povzetek
- Zakonito dedovanje in dedna nevrednostSodna praksa obravnava vprašanje zakonitega dedovanja in možnosti odstopanja od tipskih pravil dedovanja, zlasti v primeru, ko zapustnik ni napravil oporoke ali ko je dedič dedno nevreden.
- Utemeljenost pritožbePritožba se osredotoča na utemeljenost sklepa o dedovanju, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi zakonitih dednih pravil, ter na pritožnikove občutke o krivičnosti sklepa.
- Delitev solastninske skupnostiSodba se dotika tudi vprašanja delitve solastninske skupnosti na nepremičninah, ki so bile del zapuščine, vendar to ni predmet zapuščinskega postopka.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakonito dedovanje se ravna po tipskih pravilih, ki krog dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le tedaj, ko je zapustnik napravil oporoko, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine ter izdalo sklep o dedovanju po pravilih o zakonitem dedovanju. Kot dediča je tako razglasilo do 1/3 zapustničinega vdovca (pritožnika), do 1/3 zapustničino hčer VV ter do 1/6 po vstopni pravici zapustničina vnuka in vnukinjo.
Proti sklepu o dedovanju vlaga pritožbo BŠ (vdovec po zapustnici). V laični vlogi navaja, da VV 20 let ni bilo nikjer blizu. V nasprotju s tem pa je sin B (ki je že pokojen) zanj in za zapustnico zelo lepo skrbel. Enako skrb izražata sedaj tudi njegova otroka (zapustničina vnuka). Dalje navaja, da je naglušen. Zato ni bil seznanjen, da lahko dedinjo VV izplača. Odločitev, da deduje tudi VV, se mu zdi izrazito krivična. Sodišču sugerira, naj zadevo nekako uredi. VV lahko plača določeno vsoto, ki pa naj jo določi sodišče. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče je izdalo sklep o dedovanju na podlagi določb ZD (1) o zakonitem dedovanju. Glede na to, da zapustnica oporoke ni napravila, je bila to tudi edina dednopravna možnost. Tretja možnost (ki pa že presega okvire dednega prava) pa bi bila, da bi dediči sklenili dedni dogovor (to pa je že pogodba) ter bi sodišče tak dedni dogovor povzelo v sklep o dedovanju. Takšnega dogovora dediči niso sklenili ter jih vanj tudi nihče ne sme siliti.
Pritožbeno sodišče razume pritožnikova občutja, da je sklep morda krivičen. Vendar se sklep ravna po tipskih pravilih, ki krog zakonitih dedičev vežejo na sorodstvena in zakonska razmerja. Od tega zakonskega tipa je mogoče odstopiti le v primeru, če je zapustnik takšno voljo izjavil v oporoki, ali pa v skrajnih primerih, ko je posamezen dedič dedno nevreden. Zapustnica oporoke ni napravila, pritožbene navedbe pa tudi ne utemeljujejo sklepa o morebitni dedni nevrednosti VV.
Vse ostalo, kar trdi pritožba, pa se na vsebino sklepa o dedovanju ne nanaša, marveč se nanaša na vprašanja (morebitne) delitve solastninske skupnosti na nepremičninah, ki so bile del zapuščine. To pa ni predmet zapuščinskega postopka.
Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (2) v povezavi s 163. členom ZD.
(1) Zakon o dedovanju (Ur. list SRS, št. 15/76 in naslednji).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 73/2007 in naslednji).