Jedro

Drugi odstavek 23. člena Ustave zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ustavno pravico do sodnega varstva na zakonski ravni varuje tudi določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki kot absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka določa tudi takrat, ko je bilo sodišče nepravilno sestavljeno Po 14. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sodnik izvaja sodno oblast na na enem ali več področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. Način dodeljevanja zadev sodnikom je določen v 15. členu ZS, v 17. členu pa isti zakon odkazuje na natančnejšo ureditev pravil za dodeljevanje zadev v Sodnem redu (v nadaljevanju SR).

Splošno pravilo za dodeljevanje zadev (zakoniti sodnik) je bilo v času odločanja na drugostopenjski seji določeno v 160. SR, v 169. členu pa izjema od pravila, da v nujnih zadevah, ko je sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, nepredvideno odsoten, je pa že razpisan narok, glavna obravnava ali seja senata, lahko to opravilo prevzame prisotni sodnik. Med nujne zadeve v skladu s 1. točko prvega odstavka 83. člena ZS štejejo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji. Glede na to določbo in tudi dinamiko procesnih dejanj v postopku preklica pogojne obsodbe, tega odločanja ni mogoče uvrstiti med nujne zadeve.

Iz IV/2 Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2016 (v nadaljevanju Razpored) je razvidno, da so v senatu za javne seje (v navzočnosti strank) sodniki Lea Kadunc Ilić, mag. Alja Kratovac in Marjana Lap ter sodnik Marjan Pogačnik. V primeru odsotnosti sodnika Marjana Pogačnika v senatu namesto njega sodeluje vodja kazenskega oddelka okrožni sodnik Boris Gabrijel Hrovat. Iz elektronskega I K vpisnika je razvidno, da je bila v skladu s točko III/11 Razporeda, po kateri se vse zadeve preklica pogojnih obsodb dodeljujejo le sodniku Marjanu Pogačniku, temu sodniku zadeva dodeljena v delo 21.4.2016. Iz zapisnika o seji senata v postopku preverjanja varstvenega nadzorstva v postopku za preklic pogojne obsodbe (list. št. 320 spisa) je razvidno, da je ime sodnika poročevalca Marjana Pogačnika prečrtano in z roko pripisano, da je v postopku odločanja na seji namesto njega kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Lea Habjanič. Ta sodnica je bila članica senata, ki je odločil o preklicu, zato ni dvoma o tem, da je izpodbijano sodbo sprejel senat okrožnega sodišča v sestavi, kot je zapisana v pisnem odpravku sodbe.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

A. 1. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 16870/2014 z dne 18. 7. 2014, pravnomočno istega dne, je bil obsojeni D. K. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja po prvem odstavku 171. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Sodišče mu je izreklo pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom z določeno kaznijo enega leta zapora in preizkusno dobo treh let. Na podlagi 63. in 64. člena KZ-1 je obsojenemu D. K. za obdobje enega leta od pravnomočnosti sodbe izreklo ukrep varstvenega nadzorstva, ki vključuje z zakonom določeno pomoč, nadzor in varstvo, pri čemer je ob ukrepu varstvenega nadzorstva na podlagi 6. točke tretjega odstavka 65. člena KZ-1 odredilo še navodilo prepovedi približevanja oškodovanki N. Š. Z odredbo I K 16870/2014 z dne 16. 9. 2014 je bilo odločeno, da bo varstveno nadzorstvo izvrševala strokovna sodelavka Centra za socialno delo (CSD) ..., A.A. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Ks 16870/2014 z dne 22. 5. 2015, ki je postala pravnomočna 18. 8. 2015, je sodišče odločilo, da se ukrep varstvenega nadzorstva podaljša še do dne 18. 7. 2017. Okrožno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedeno izpodbijano sodbo preklicalo navedeno pravnomočno pogojno obsodbo in obsojencu izreklo kazen enega leta zapora. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 je obsojencu v izrečeno kazen vštelo čas, za katerega je bil pridržan in mu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka. Višje sodišče je s sodbo II Kp 16870/2014 z dne 13. 10. 2016 zavrnilo pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obsojencu pa naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 60,00 EUR.

2. Zoper to pravnomočno sodbo je obsojenčev zagovornik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Poudarja, da je sodišče v pravnomočni sodbi v zvezi s preklicem pogojne obsodbe kršilo načelo zakonitosti, saj niso bili podani konkretni razlogi, ki bi lahko bili podlaga za preklic pogojne obsodbe. Zatrjuje tudi, da obstaja neskladje med sestavo senata za preklic pogojne obsodbe na seji dne 27. 5. 2016 in senata, ki je tega dne izdal izpodbijano sodbo, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Andrej Ferlinc v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu s 423. členom ZKP navaja, da zahteva ni utemeljena. Izpostavlja, da vložnik navedbe o kršitvi kazenskega zakona opira na lastno videnje dejanskega stanja, ki se razlikuje od tistega v izpodbijani pravnomočni sodbi. Glede očitka, povezanega z nepravilno sestavo senata, pa je obsojenčevemu zagovorniku odgovorilo že višje sodišče, da zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana. Sicer pa vložnik tudi ni izkazal vzročne zveze med zatrjevano kršitvijo in zakonitostjo sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne.

4. Obsojenčev zagovornik v izjavi na odgovor vrhovnega državnega tožilca vztraja pri navedbah in predlogu iz zahteve.

B.

5. Zagovorniku obsojenega D. K. ni mogoče pritrditi, ko kršitev kazenskega zakona, ki je niti ne opredeli, uveljavlja na podlagi lastnega videnja dejanskega stanja, ki se razlikuje od tistega, ki ga je sodišče ugotovilo v izpodbijani pravnomočni sodbi. V tem delu zahteve si vložnik prizadeva prikazati, da obsojenec v pogojni obsodbi določene prepovedi približevanja oškodovanki N. Š. ni kršil. S sklicevanjem na kršitev kazenskega zakona pravnomočno sodbo v tem delu vložnik zato poskuša spodnesti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, torej razloga iz katerega je s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati.

6. Prav pa ima vložnik, ko uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ker je bilo sodišče prve stopnje, ki je na seji dne 27. 5. 2016 sprejelo izpodbijano sodbo, nezakonito sestavljeno. Iz vsebine zahteve je razvidno, da bi moral biti v senatu okrožni sodnik Marjan Pogačnik in ne okrožna sodnica Lea Habjanič. S temi navedbami vložnik po vsebini zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki v primeru, če je podana, narekuje razveljavitev izpodbijane pravnomočne sodbe.

7. Višje sodišče je enak očitek obsojenčevega zagovornika v pritožbi zavrnilo z navedbo, da zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ni podana, saj je v izpodbijani sodbi razsodil zunajobravnavni senat v isti sestavi, pred katerim je bila dne 27. 5. 2016 opravljena seja v navzočnosti strank. Poudarilo je, da je prišlo pri zapisu ob sestavi senata na zapisniku javne seje obravnavanega dne do očitne pomote, ki pa je bila odpravljena z ročnim pripisom in podpisom, da je pri odločanju namesto sodnika Marjana Pogačnika sodelovala sodnica Lea Habjanič, kar je razvidno tudi iz pisnega odpravka izpodbijane sodbe. Pritožbo je zavrnilo tudi z utemeljitvijo, da se je zagovornik osebno udeležil javne seje in da mu zato očitna napaka na zapisniku ni mogla ostati neznana.

8. Drugi odstavek 23. člena Ustave zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, ko predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ustavno pravico do sodnega varstva na zakonski ravni varuje tudi določba 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki kot absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka določa tudi takrat, ko je bilo sodišče nepravilno sestavljeno

9. Po 14. členu Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) sodnik izvaja sodno oblast na na enem ali več področjih, na katero oziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim razporedom dela. Način dodeljevanja zadev sodnikom je določen v 15. členu ZS, v 17. členu pa isti zakon odkazuje na natančnejšo ureditev pravil za dodeljevanje zadev v Sodnem redu (v nadaljevanju SR).

10. Splošno pravilo za dodeljevanje zadev (zakoniti sodnik) je bilo v času odločanja na drugostopenjski seji določeno v 160. SR, v 169. členu pa izjema od pravila, da v nujnih zadevah, ko je sodnik, ki mu je zadeva dodeljena, nepredvideno odsoten, je pa že razpisan narok, glavna obravnava ali seja senata, lahko to opravilo prevzame prisotni sodnik. Med nujne zadeve v skladu s 1. točko prvega odstavka 83. člena ZS štejejo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost, ter v kazenskih zadevah tujcev, ki ne prebivajo v Republiki Sloveniji. Glede na to določbo in tudi dinamiko procesnih dejanj v postopku preklica pogojne obsodbe, tega odločanja ni mogoče uvrstiti med nujne zadeve.

11. Iz IV/2 Razporeda sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2016 (v nadaljevanju Razpored) je razvidno, da so v senatu za javne seje (v navzočnosti strank) sodniki Lea Kadunc Ilić, mag. Alja Kratovac in Marjana Lap ter sodnik Marjan Pogačnik. V primeru odsotnosti sodnika Marjana Pogačnika v senatu namesto njega sodeluje vodja kazenskega oddelka okrožni sodnik Boris Gabrijel Hrovat. 12. Iz elektronskega I K vpisnika je razvidno, da je bila v skladu s točko III/11 Razporeda, po kateri se vse zadeve preklica pogojnih obsodb dodeljujejo le sodniku Marjanu Pogačniku, temu sodniku zadeva dodeljena v delo 21.4.2016. Iz zapisnika o seji senata v postopku preverjanja varstvenega nadzorstva v postopku za preklic pogojne obsodbe (list. št. 320 spisa) je razvidno, da je ime sodnika poročevalca Marjana Pogačnika prečrtano in z roko pripisano, da je v postopku odločanja na seji namesto njega kot sodnica poročevalka sodelovala sodnica Lea Habjanič. Ta sodnica je bila članica senata, ki je odločil o preklicu, zato ni dvoma o tem, da je izpodbijano sodbo sprejel senat okrožnega sodišča v sestavi, kot je zapisana v pisnem odpravku sodbe.

13. Iz spisa ni razvidno, da bi bila okrožna sodnica Lea Habjanič z odločbo izdano na podlagi SR dodeljena za odločanje v tej zadevi.

14. Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi moral v skladu z vnaprej določenimi pravili in načelom zakonitega sodnika v senatu sodelovati okrožni sodnik Marjan Pogačnik ali namesto njega v primeru njegove odsotnosti vodja kazenskega oddelka, ne pa okrožna sodnica Lea Habjanič. Glede na to, da ni šlo za izjemo iz 169. člena takrat veljavnega SR, ko bi lahko to procesno opravilo prevzel drugi prisotni sodnik, je treba pritrditi zahtevi, da senat ni bil pravilno sestavljen in je zato podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

C.

15. Vrhovno sodišče je na podlagi navedenega ugotovilo, da je zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki je absolutne narave podana, in v skladu 426. členom ZKP zahtevi ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo o preklicu pogojne obsodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.