Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
15.1.1997
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Trgovskega podjetja P., P., ki ga zastopa B. V., odvetnik v M. na seji senata dne 15.januarja 1997
s k l e n i l o :
Sodišče prve stopnje je spremenilo sklep disciplinskih organov pritožnika o prenehanju delovnega razmerja delavcu tako, da je delavcu izreklo javni opomin zaradi neopravičenega izostanka z dela, glede ostalih štirih očitanih kršitev delovnih obveznosti pa je postopek ustavilo, ker je ugotovilo, da je za dve očitani kršitvi potekel zastaralni rok za vodenje postopka, v dveh primerih pa niso bile izpolnjene kvalifikatorne okoliščine.
Sodišče združenega dela Republike Slovenije je odločbo prvostopnega sodišča potrdilo.
Zoper sodbi sodišč združenega dela vlaga pritožnik ustavno pritožbo ter zatrjuje, da ravnanje sodišč ne pomeni le hude kršitve procesnega in materialnega prava, ampak tudi kršitev enakosti pred zakonom. Sodišči naj bi argumentacije pritožnika o tem, zakaj naj bi bile kršitve delovne obveznosti vendar storjene in zakaj naj ne bi bilo zastaranja vodenja disciplinskega postopka, ne ovrgli, ampak preprosto prezrli. Zato se mu poraja dvom ali sta sodišči sodili po ustavi in zakonih.
V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ob preizkusu ustavne pritožbe presoja le, ali so s posamičnim pravnim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato razlogi zatrjevane nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava ter nepravilne ugotovitve dejanskega stanja sami po sebi še ne utemeljujejo ustavne pritožbe. Pritožnik v obravnavani ustavni pritožbi sicer obširno navaja, v čem naj bi bile v izpodbijanih sodnih odločbah kršitve materialnega in procesnega prava ter nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožnik trdi, da je s tem kršena njegova pravica do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave (ki je izraz splošno zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave), vendar tega pavšalnega očitka ne utemelji , saj ne navede, v čem in glede na koga naj bi ga sodišča obravnavala neenakopravno.
Zgolj zatrjevana nezakonitost sodne odločbe pa ne utemeljuje očitka o kršitvi te pravice, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.
O stroških, ki jih je pritožnik priglasil z vlogo z dne 12.1.1996, je Ustavno sodišče odločilo v skladu s 34. členom ZUstS.
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude ter Franc Testen.
P r e d s e d n i k s e n a t a
mag. Janez Snoj