Jedro

Tožnica v času vložitve vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni imela urejenega statusa tujca, zato je drugostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v korist prosilke, ko je njeno vlogo obravnaval kot vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 12. člena ZDRS, ker v tem primeru druge pravne podlage ni. Ker je eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva dejansko bivanje v RS od rojstva naprej, je upravni organ glede na sporno bivanje tožnice med letom 1009 in 2002 izpeljal ugotovitveni dokazni postopek, v katerem je bila tožnici dana možnost, da se z ugotovljenimi dejstvi seznani. Ker vložitev tožbe, glede na izvedeni dokazni postopek, v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 51/2012-6 z dne 22. 3. 2012, je odločeno, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji, v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Upravne enote Velenje, št. 213-11/2011-67 z dne 7. 10. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrne. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da tožnica prosi za dodelitev bpp za vložitev tožbe zoper odločbo Upravne enote Velenje, št. 213-11/2011-67 z dne 7. 10. 2011, s katero je bila zavrnjena njena vloga za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Tako izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, da je prvostopenjski organ ugotovil, da prosilka nima urejena statusa tujca v Republiki Sloveniji, zato je prosilko seznanil, da lahko zaprosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, zgolj na podlagi petega odstavka 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), ter jo pozval, naj se do tega opredeli. Prosilka je na zapisnik, sestavljen dne 22. 3. 2011 pri organu prve stopnje, podala izjavo, da vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije vlaga na podlagi prej navedene določbe ZDRS. Poleg tega je tudi izjavila, da od rojstva živi v Sloveniji, da je tudi po poroki z bivšim možem B.B. živela v C. pri svojih starših, in sicer na naslovu ..., k možu v Nemčijo pa je hodila samo na obisk.

ZDRS v petem odstavku 12. člena določa, da lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije polnoletno osebo, rojeno na območju Republike Slovenije, če dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje, in če izpolnjuje pogoje iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Torej poleg pogoja, da je oseba polnoletna, rojena na območju Slovenije, ter da dejansko živi v Sloveniji od rojstva dalje, mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje: da ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno zaporno kazen, daljšo od treh mesecev, ali da ji ni bila izrečena pogojna obsodba na zaporno kazen s preizkusno dobo, daljšo od enega leta; da ji ni bila izrečena odpoved prebivanja v Republiki Sloveniji; da njen sprejem v državljanstvo Republike Slovenije ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države; da ima poravnane davčne obveznosti; da poda prisego o spoštovanju svobodnega demokratičnega ustavnega reda, ki je utemeljen v Ustavi Republike Slovenije.

V nadaljevanju navaja dokazni postopek, ki ga je izpeljal prvostopenjski upravni organ, s katerim je ugotovljeno, da je živela v Sloveniji od rojstva, vse do leta 1990, ko se je poročila in odšla v tujino k možu. Nekatera predložena dokazila sicer dokazujejo bivanje v Sloveniji, vendar šele od leta 2002 dalje, kar pa ni dovolj za dokaz nepretrganega dejanskega bivanja v Sloveniji. Celotnega izvedenega dokaznega postopka sodišče v sodbo ne povzema.

Tožena stranka nadalje ugotavlja, da izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ni mogoče enačiti z odvzemom državljanstva. Prosilka je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva, vendar pa to še ne pomeni, da je imela v preteklosti državljanstvo Republike Slovenije, in da ji je bilo to odvzeto. Ker v času vložitve vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije ni imela urejenega statusa tujca, je drugostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v korist prosilke, ko je njeno vlogo obravnaval kot vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi petega odstavka 12. člena ZDRS, ker v tem primeru druge pravne podlage ni. Eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva je dejansko bivanje v Sloveniji od rojstva dalje. Ker je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je sporno bivanje prosilke v obdobju od leta 1990 do 2002, je tudi s tem v zvezi izpeljal ugotovitveni dokazni postopek z zaslišanjem stranke in prič. Upoštevane in dokazno ovrednotene so bile izjave vseh prič kot tudi izjave prosilke. Prosilki je bila dana možnost, da se z ugotovljenimi dejstvi seznani, pozvana je bila k predložitvi dokaznih listin, ki bi dokazovale njeno bivanje v Sloveniji v tem spornem obdobju. Ker vložitev tožbe, glede na izvedeni dokazni postopek, v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev bpp, po določbi četrtega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge procesne kršitve predpisnih določb, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožena stranka zgolj povzema obrazložitev upravnega organa ter na podlagi le te zaključuje, da tožba tožnice ne bo uspešna. Ker nima nobenih finančnih sredstev in je prava neuka stranka, ji je z zavrnitvijo vloge za bpp omejen dostop do sodišča, ne uresničuje se ustavna pravica enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in enakega varstva pravic (22. člena Ustave RS). Prilaga kopijo tožbe, ki jo je po pooblaščenki že vložila na Upravno sodišče v Ljubljani, ker je bila vezana na 30 dnevni rok. V tožbi je pojasnila tako materialne, kot tudi procesne kršitve, na katere se v tožbi sklicuje, in ki dejansko kažejo na potrebno po odpravi izpodbijane odločbe. V tožbi se je sklicevala na določilo šestega odstavka 12. člena ZDRS, ki utemeljuje kršitev materialnega prava, v 3. točki tožbe pa je posebej pojasnila tudi procesne kršitve v postopku pred Upravno enoto Velenje. Predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi, ter da se zadeva vrne toženi strani v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti dalje, v 15. dneh pod izvršbo. Predlaga še, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks na podlagi priložene izjave o premoženjskem stanju.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov za odločitev ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi zgolj povzela obrazložitev upravnega organa ter na podlagi teh povzetkov podala zaključek, da tožba tožnice ne bo uspešna. Tožena stranka je pri presoji upoštevala vse okoliščine, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev bpp, in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Tretji odstavek tega člena določa sicer primeroma naštete kriterije za ugotovitev tega zakonskega pogoja, ki se med drugim nanašajo na ugotavljanje okoliščin, ali je zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Tožnica se v nadaljevanju sklicuje na razloge vložene tožbe na Upravno sodišče v Ljubljani, glede na to, da je bila vezana na 30. dnevni rok, ki je prekluzivne narave. V obravnavanem primeru sodišče ne more upoštevati razlogov iz vložene tožbe (za katero predlaga odobritev bpp), glede na to, da gre za že vloženo pravno sredstvo zoper upravno odločbo o zavrnitvi tožničine vloge za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, torej gre za dva različna pravna instituta, ki nimata iste dejanske in pravne podlage.

Glede navedb, da se je tožnica v navedeni tožbi sklicevala na določilo šestega odstavka 12. člena ZDRS, sodišče pojasnjuje, da gre za določbo, ki poleg taksativno naštetih pogojev iz petega odstavka 12. člena ZDRS, ki med drugim določajo dejansko življenje prosilca v Sloveniji od rojstva dalje, ter še določa možnost upoštevanja osebnih, družinskih, gospodarskih, socialnih in drugih okoliščin, ki vežejo osebo na Republiko Slovenijo ter posledice, ki bi povzročile zavrnitev prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije (šesti odstavek 12. člena ZDRS). To pomeni, da mora biti najprej izpolnjen pogoj dejanskega življenja v Sloveniji, kar tudi po presoji sodišča tožnica glede na navedbe v dokaznem postopku pred upravnimi organi ni dokazala, šele potem lahko pristojni organ upošteva okoliščine v zgoraj navedenem šestem odstavku 12. člena ZDRS, za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi nacionalnega interesa.

Glede na navedeno, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

Sodišče ni odločalo o predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse, glede na to, da se po določbi 4. točke 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.