- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 164/2021
ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CP.164.2021 Civilni oddelek
Povzetek
- Podaljšanje pritožbenega rokaAli je mogoče podaljšati pritožbeni rok, določen z zakonom?
- Utemeljenost pritožbeAli so pritožbeni razlogi toženke utemeljeni?
- Zakonodajni rokiKakšna je pravna narava zakonskih rokov in ali jih je mogoče podaljšati?
- Fikcija pripoznaveKaj pomeni fikcija pripoznave tožbenega zahtevka in kako vpliva na pritožbeni postopek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je toženkin predlog za podaljšanje pritožbenega roka zavrnilo, saj tak predlog nima pravne podlage.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče (pravilno: tožene) stranke za podaljšanje roka za vložitev pritožbe zoper sklep in sodbo na podlagi pripoznave VI P 82/2019 z dne 16. 7. 2020. 2. Toženka se je pravočasno pritožila, brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov in brez opredeljenega pritožbenega predloga. Meni, da bi sodišče moralo upoštevati vse okoliščine primera, zlasti neustrezno ravnanje toženkinega odvetnika, ki ji kljub njeni prošnji ni pravočasno posredoval dokumentacije iz spisa, da bi se lahko ustrezno pripravila na narok. Poleg tega je prišlo do prekrivanja pritožbenega roka z rokom za oddajo pripomb na strokovno mnenje komisije II. stopnje za njenega sina s posebnimi potrebami. Toženka je dala prednost varstvu otrokove koristi, zato v istem roku ni zmogla pripraviti še pritožbe zoper sodbo. Sicer pa meni, da bi morali biti potrošniki v pravni in socialni državi ustrezno zaščiteni, še posebej pred nekorektnim obravnavanjem reklamacije pri tožniku, zaradi katerega je toženka izgubila svojo telefonsko številko, zdaj pa ji grozi še izvršba. Prosi, naj sodišče nadaljuje s postopkom in ji omogoči sklic naroka, na katerem se bo lahko po predhodni pripravi zagovarjala.
3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Dejanske okoliščine in razlogi, zaradi katerih je toženka zamudila narok za glavno obravnavo 16. 7. 2020, za pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa niso relevantni. Ker je zaradi toženkine zamude nastopila fikcija pripoznave tožbenega zahtevka, nadaljnje razpravljanje o njegovi (ne)utemeljenosti ni več dopustno; za povrh se toženka zoper sodbo ni pravočasno pritožila.
6. Toženka bi morala sodbo izpodbijati v predpisanem pritožbenem roku. Kot ji je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je mogoče podaljšati le sodne roke, torej tiste, ki jih določi sodišče, ob upoštevanju 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), medtem ko zakonski roki niso podaljšljivi. Pritožbeni rok določa zakon. Ta rok v sporu majhne vrednosti znaša osem dni (tretji odstavek 458. člena ZPP) in je za vse enak ter ga v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Časovna stiska, v kateri se je brez svoje krivde znašla toženka, kot tudi njena izbira, kateremu pravnemu sredstvu bo dala prednost, sta sicer človeški in razumljivi, vendar (žal) pravno neupoštevni.
7. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je toženkin predlog za podaljšanje pritožbenega roka zavrnilo, saj tak predlog nima pravne podlage.
8. Pritožbeni razlogi po navedenem niso utemeljeni. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).