Jedro

V tej zadevi imajo nedenarni tožbeni zahtevek za sklenitev kupne pogodbe, pa tudi denarni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, vsi različno dejansko in pravno podlago. Zato je za odločitev o dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od treh tožnikovih zahtevkov.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo smiselni tožbeni zahtevek proti tožencu za sklenitev kupne pogodbe za določeno kmetijsko zemljišče za ceno 1.000.000 SIT ter za plačilo odškodnine zaradi nesklenjene pogodbe v znesku 1.100.000 SIT.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Tožnik v reviziji proti sodbi druge stopnje uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V kasnejši vlogi predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Iz trditvene podlage tožbe in razlogov sodbe prve stopnje izhaja, da je tožnik uveljavljal premoženjski zahtevek za sklenitev kupne pogodbe za kmetijsko zemljišče za ceno 1.000.000 SIT po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih in premoženjski zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nesklenjene pogodbe, in sicer za premoženjsko škodo zaradi izgube dohodka 600.000 SIT in za nepremoženjsko škodo za duševne bolečine, ki jih je ob vsem tem pretrpel zaradi stresnih motenj, 500.000 SIT. Ker je del njegovega zahtevka nedenarne narave, je v uvodu tožbe označil, da znaša "vrednost spornega predmeta ter odškodninskega zahtevka 2.100.000 SIT". Glede na tako opredelitev vrednosti spora in glede na dejstvo, da pri denarnih zahtevkih predstavlja vrednost spora uveljavljana glavnica (prvi odstavek 39. člena ZPP), je jasno, da je ocenil vrednost nedenarnega zahtevka za sklenitev kupne pogodbe z zneskom 1.000.000 SIT, kolikor naj bi znašala tudi kupnina iz zahtevane pogodbe.

Kadar tožnik uveljavlja v tožbi proti istemu tožencu več zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, se po drugem odstavku 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. V tej zadevi imajo nedenarni tožbeni zahtevek za sklenitev kupne pogodbe, pa tudi denarni zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo, vsi različno dejansko in pravno podlago. Zato je za odločitev o dovoljenosti revizije odločilna vrednost vsakega od treh tožnikovih zahtevkov.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Te mejne vrednosti za dovoljenost revizije ne presega nobeden od treh tožnikovih premoženjskih zahtevkov.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno tožnikovo revizijo zavrglo, kar zajema tudi njegove priglašene revizijske stroške.