Jedro

Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga, ki je bil vložen v roku, ki je bil za plačilo takse določen v plačilnem nalogu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Toženec je ob vložitvi pritožbe zoper sodbo predlagal oprostitev plačila takse za pritožbeni postopek. Ker predlog ni bil popoln, ga je sodišče s sklepom pozvalo na njegovo dopolnitev, po izteku danega roka pa ga je, saj toženec poziva ni upošteval, zavrglo. Skupaj s sklepom o zavrženju predloga je tožencu vročilo tudi plačilni nalog, s katerim ga je pozvalo, da v roku 15 dni takso plača. Po prejemu plačilnega naloga (in v roku, ki je bil v nalogu določen za plačilo), je toženec ponovno vložil (tokrat popoln) predlog za oprostitev plačila takse. Sodišče prve stopnje ga je z izpodbijanim sklepom zavrglo. Štelo je, da gre (le) za dopolnitev prvotno vloženega predloga, taka dopolnitev pa je prepozna.

2. Zoper odločitev toženec vlaga pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi.

Navaja, da je kot pravni laik le sledil navodilom sodišča na plačilnem nalogu, ki so zanj in za povprečnega državljana popolnoma jasna. Ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da gre za tipski plačilni nalog. Sodišče bi ga moralo jasno in nedvoumno poučiti, da ponoven predlog za oprostitev ni možen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz predloga, ki ga je toženec vložil 19. 11. 2018 (list. št. 10), izhaja, da gre za (nov) predlog za oprostitev plačila takse in ne le za dopolnitev prvotno vloženega predloga. Toženec se je namreč skliceval na pravni pouk v prejetem plačilnem nalogu, s katerim je bil poučen, da mora dolgovano takso plačati v roku 15 dni oziroma1 v tem roku predlagati oprostitev, odlog ali obročno plačilo le-te. Sodišče zato v vsebini predloga ni imelo podlage za sklep, da gre le za (prepozno) dopolnitev že prej vloženega predloga. Odločitev o zavrženju, ki je oprta na takšno presojo, je zato nepravilna.

5. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče presodilo še to, ali za vsebinsko odločanje o taksni oprostitvi na podlagi novo vloženega predloga morda obstojijo druge ovire. Ugotovilo je, da ne.

6. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da o predlogu za taksno oprostitev vsebinsko še ni bilo odločeno in da zato ne gre za t. i. res iudicata. V tem pogledu zato ovire za vsebinsko presojo novo vloženega predloga ni.

7. Glede na to, da je taksno oprostitev mogoče predlagati najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (glej tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pa ovire za ponovno vložitev predloga in njegovo vsebinsko presojo ne predstavlja niti morebiti zamujen rok. Toženec je namreč plačilni nalog prejel 12. 11. 2018, predlog pa je vložil pred potekom 15 - dnevnega roka, ki je bil za plačilo takse v tem plačilnem nalogu določen.

8. Res je sicer, da je bil toženec neskrben, ko v roku, ki mu ga je določilo sodišče prve stopnje, ni dopolnil že prvotno vloženega predloga, vendar pa je, ob upoštevanju 108. člena ZPP, sankcija za takšno opustitev lahko le zavrženje prvega (nepopolnega) predloga, ne pa tudi zavrženje novega (tokrat popolnega) predloga. Tudi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v točki 4 in 5 izpodbijanega sklepa, ob upoštevanju določb Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) in ZPP, podlage za takšno odločitev ne dajejo.

9. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Pritožbeno sodišče ji je zato ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje, da o predlogu za oprostitev vsebinsko odloči. 10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v zadevi, ob upoštevanju tretjega odstavka 366a člena ZPP, odločil senat, saj o pravnem vprašanju, ki je bilo v zadevi izpostavljeno, še ni sodne prakse.

1 Gre za jasno zapisano alternativno možnost in beseda "oziroma" nima pomena kot ji ga pripisuje sodišče prve stopnje.