Jedro

Če je bilo mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke oziroma v skladu z navodilom sodišča, mu izvedenina gre.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu cenilcu J. K. za izvedensko mnenje prizna skupni znesek

75.136,00 SIT in davki v znesku 13.259,00 SIT. Sodišče prve stopnje je o stroških izvedenca odločalo ponovno, potem ko je bil prvi sklep razveljavljen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, III Cp 584/2004, z dne 20.4.2004. Proti sklepu se pritožujeta tako upnica kot oba dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata razveljavitev sklepa.

Upnica navaja, da je izrek sklepa nejasen v delu, ki se nanaša na "davke", v obrazložitvi sklepa pa niso navedeni razlogi. Ni razvidno, katere davke je imelo sodišče v mislih. Sklep je tudi sicer neobrazložen. Ni ga mogoče preizkusiti. Ni jasno, po kakšnih kriterijih je odmerjena nagrada, glede na to, da določitev o vrednosti nepremičnine sploh ne temelji na mnenju izvedenca K. Odločitev je tudi materialnopravno napačna. Izvedensko delo iz februarja 2004 temelji na predpisih in izhodiščih, ki v času izdelave mnenja niso bili več v veljavi. Odločitev sodišča, razvidna iz sklepa z dne 6.10.2004, ki se nanaša na ugotovitev vrednosti predmeta izvršbe, ne temelji na mnenju izvedenca K, temveč na cenitvi izvedenca N, ki jo je predložil upnik. Sodišče izvedencu K ni naložilo, naj svoje mnenje dopolni in popravi in torej izpodbijani sklep sploh ne temelji na njegovem mnenju. Stranki se res nista strinjali z mnenjem izvedenca K, vendar iz sklepa niso razvidni razlogi za takšno interveniranje strank postopka. Stranki sta namreč navedli razlog, zakaj se z mnenjem ne strinjata. Mnenje izvedenca K je v celoti neuporabno. Upnica tudi zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tudi dolžnika se pritožujeta s podobno vsebino, pri čemer poudarjata, da je izvedensko mnenje neuporabno, izdelano v nasprotju z obstoječimi predpisi, zaradi česar izvedenec ni upravičen do plačila.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbama je treba pritrditi.

Ko je sodišče druge stopnje prvič razveljavilo sklep o izvedenini s sklepom III Cp 584/2004, z dne 20.4.2004, je v predzadnjem odstavku sklepa (list. št. 89) naložilo sodišču prve stopnje, kaj mora v ponovljenem postopku storiti in do česa se mora opredeliti. V ponovljenem postopku se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanj, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem sklepu (primerjaj člen 362/1 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tako je pri ponovnem odločanju spet storilo bistveno kršitev določb postopka po členu 339/2 točka 14 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Pritožbeno sodišče je zato obema pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep ponovno razveljavilo po členu 365 točka 3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.

Sodišče prve stopnje je pri ponovnem odločanju k obrazložitvi prvotnega sklepa dodalo le ugotovitev, da "zakon in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih nikjer izrecno ne določata, da izvedenec oziroma cenilec ni upravičen do plačila v primeru, če se stranki s cenitvijo ne strinjata." Taki razlogi so glede na spredaj povedano nezadostni, pa tudi sicer niso točni. Stranki se sicer res nista strinjali s cenitvijo, vendar sta to utemeljili. Z njuno utemeljitvijo se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, pač pa se je zadovoljilo samo s tem, da nestrinjanje še ni razlog za to, da izvedencu oziroma cenilcu ne gre nagrada.

Sodišče prve stopnje bo moralo torej o stvari ponovno odločiti, pri čemer bo moralo obravnavati vse tisto, kar je bilo navedeno že v prvotnem sklepu in na kar se sklicujeta tudi obe pritožbi, vključno z natančno obrazložitvijo višine stroškov, vključno s prispevki, če bo ugotovilo, da cenilcu nagrada gre.

Velja le dodati, da bo sodišče prve stopnje torej moralo ugotoviti, ali je bilo mnenje podano v skladu s pravili znanosti in stroke oziroma v skladu z naročilom sodišča (člen 251/1 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Če je bilo delo opravljeno po teh kriterijih - in razloge o tem mora sodišče prve stopnje jasno in določno zapisati -, tedaj mu izvedenina gre, čeprav se stranki sicer nista strinjali, češ da je izvedensko mnenje neuporabno. Če pa je izvedenec ravnal v nasprotju s tem, mu izvedenina ne gre. Vsekakor pa se bo sodišče prve stopnje do navedenega moralo opredeliti.

O pritožbenih stroških bo odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo (člen 165/3 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).