Jedro

Ker je bil stanovanjski objekt po gradbenem dovoljenju že v celoti zgrajen in je v uporabi, je s tem pravica iz gradbenega dovoljenja že izkoriščena. V takšnih primerih pa že po naravi stvari sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljenja niti ni možna, ampak je ta a contrario možna le pred začetkom gradnje oziroma med samo gradnjo.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Ptuj zavrnila zahtevek tožnikov za spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-221/75-4-MP z dne 16. 12. 1982, ki ga je izdala Skupščina Občine Ptuj, Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Občine Ptuj. Prvostopni upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da sta tožnika dne 29. 12. 2008 vložila vlogo za spremembo gradbenega dovoljenja, in sicer zaradi spremenjenega projekta za izvedbo – spremembo lege stanovanjske stavbe. Investitorki A.A. je bilo 18. 12. 1981 izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo pritlične stanovanjske hiše na stavbišču dotrajanega in odstranjenega objekta na parc. št. 50.S k.o. ..., katerega veljavnost je bila podaljšana z odločbo z dne 16. 12. 1982. V navedenem gradbenem dovoljenju je bilo izrecno zapisano, da predvidena gradnja stanovanjske hiše stoji na mestu, kjer je bila stara stanovanjska hiša, ki je delno porušena. Iz predložene dokumentacije pa je razvidno, da je bila hiša dejansko postavljena približno 8,5 m južneje in 3,5 m zahodneje od dovoljene lokacije. Tako je objekt zgrajen večinoma na parc. št. 204/1 k.o. ..., v manjšem delu pa na južnem delu parc. št. 50.S iste k.o. Ker gre v obravnavanem primeru za spremembo projektne dokumentacije, ki vpliva na lokacijske pogoje, sprememba gradbenega dovoljenja na podlagi 73. člena ZGO-1 ni možna. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-248/2009-2 MŠ z dne 9. 10. 2009. Tožena stranka se strinja z ugotovitvami prvostopnega organa, da gre v tem primeru za takšno spremembo projektne dokumentacije, ki vpliva na lokacijske pogoje, saj gre za premik gradnje, ki bi morala biti izvedena na zemljišču parc. št. 50.S, dejansko pa je izvedena v večjem delu na zemljišču parc. št. 204/1 k.o. ... Ker gre dejansko za spremembo samih lokacijskih pogojev oziroma spremembo lokacije obravnavanega objekta in umestitev le-tega v prostor, slednje nedvomno predstavlja spremembo, zaradi katere je potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje.

Tožnika v tožbi navajata, da je zaradi spora s sosedi gradbeni inšpektor opravil ogled zgrajene stanovanjske hiše tožnikov. Pri tem je v odločbi z dne 19. 9. 2008 ugotovil, da je stanovanjska hiša zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, ker je grajena na zemljiščih parc. št. 50.S in 204/1 k.o. ... Zaradi navedenega je tožnikoma naložil, da morata pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na lokacijo lege stanovanjske zgradbe. Zaradi navedenega sta tožnika dala izdelati lokacijsko dokumentacijo za spremembo lege stanovanjske hiše ter vložila zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja v smislu legalizacije spremembe lokacije zgrajene zgradbe. Navedeno vlogo pa je Upravna enota Ptuj z izpodbijano odločbo zavrnila, s čimer se tožnika ne strinjata. Bistvo problema temelji na napačnem zarisu parc. št. 50.S v katastrski evidenci. Tožnika sta zato sprožila postopek ugotavljanja neskladja mapnega zarisa lokacije parc. št., 50.S z dejansko lokacijo tega zemljišča pri pristojni Geodetski upravi Ptuj. V tem postopku je bilo ugotovljeno, da je v katastru grafični zaris sporne parcele nepravilen. Zaradi navedenega je Geodetska uprava Ptuj ta zaris popravila. Na podlagi novega zarisa parc. št. 50.S v katastru je Geodetska družba B. d.n.o. izvedla tudi vris sporne zgradbe po sedanjem katastrskem stanju, pri čemer je iz tega zarisa – geodetski načrt z dne 24. 9. 2009 razvidno, da pretežni del sporne zgradbe stoji na zemljišču parc. št. 50.S, manjši del pa na severnem robu zemljišča parc. št. 204/1 k.o. ... Iz primerjave obeh geodetskih načrtov je tako razvidno, da je do zavrnitve zahteve tožeče stranke za spremembo gradbenega dovoljenja prišlo izključno zaradi napake zarisa parc. št. 50.S v katastrskem operatu in da je bila gradnja hiše izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, torej na temeljih porušene stanovanjske zgradbe. Po sedanjem zarisu parcel sicer hiša tudi deloma stoji na parc. št. 204/1, kar pa je bilo znano že ob izdaji gradbenega dovoljenja. Glede na dimenzije stanovanjske stavbe namreč ni bilo mogoče postaviti hišo v celoti le na parc. št. 50.S, saj tudi predhodna zgradba ni v celoti stala na tem zemljišču. Zgradba je namreč po dimenzijah večja kot je zemljišče parc. št. 50.S. Ker je bilo tedaj gradbeno dovoljenje izdano na podlagi takratne lokacijske dokumentacije, je mogoče zaključiti, da je bilo dovoljenje izdano za gradnjo hiše tudi na delu zemljišča parc. št. 204/1 ... Tožnika zato menita, da je pri zapisu spornega gradbenega dovoljenja prišlo do napake pri zapisu zemljišč, na katerih se bo stanovanjski objekt zgradil, ker pri tem zapisu ni bila navedena še parc. št. 204/1. Dokazov glede neskladja mapnega zarisa v katastru tožnika nista mogla predložiti tekom upravnega postopka, saj z njimi tedaj še nista razpolagala. Tožnika predlagata, da sodišče primarno spremeni izpodbijano odločbo tako, da zahtevku tožnikov ugodi, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek. Prav tako zahtevata povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedenih v njeni odločbi, in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali so izpolnjeni pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja za objekt, ki je že zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Materialno pravno podlago za spremembo izdanega pravnomočnega gradbenega dovoljenja predstavlja določba 73. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/2004-UPB1, ZGO-1). V skladu z navedeno določbo lahko investitor vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja samo v času njegove veljavnosti (prvi odstavek 73. člena). Če se po izdaji pravnomočnega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja (2. odstavek 73. člena). Če se gradbeno dovoljenje spremeni, ostane z izdajo odločbe o njegovi spremembi čas njegove veljavnosti nespremenjen (5. odstavek 73. člena).

Iz dejanskih ugotovitev v obravnavanem primeru izhaja, da je bilo investitorici A.A. izdano gradbeno dovoljenje dne 18. 12. 1981 za gradnjo pritlične stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 50 k.o. ... pod pogoji, ki so bili navedeni v dovoljenju. Veljavnost navedenega gradbenega dovoljenja je bila podaljšana z odločbo z dne 16. 12. 1982. Zaradi spremembe investitorja je bilo nato gradbeno dovoljenje z odločbo 13. 9. 1989 spremenjeno. Prav tako je iz spisa razvidno in med strankami ni sporno, da je bil stanovanjski objekt po gradbenem dovoljenju že v celoti zgrajen in je v uporabi. V obravnavanem primeru je torej gradnja že izvršena. S tem je pravica iz gradbenega dovoljenja že izkoriščena. V takšnih primerih pa po mnenju sodišča že po naravi stvari sprememba pravnomočnega gradbenega dovoljena niti ni možna, ampak je ta a contrario možna le pred začetkom gradnje oziroma med samo gradnjo. Pravilnost takega stališča izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 73. člena ZGO-1, ki ureja spremembo gradbenega dovoljenja zaradi spremembe investitorstva, ter petega odstavka 73. člena ZGO-1, ki ureja čas veljavnosti spremenjenega gradbenega dovoljenja. Takšno stališče je v podobni zadevi zavzelo tudi Vrhovno sodišče (I Up 35/2007 z dne 9. 10. 2008).

Sodišče se pa tudi strinja z ugotovitvijo upravnega organa, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za spremembo gradbenega dovoljenja na podlagi določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1. V konkretnem primeru namreč gre za spremembo umestitve objekta v prostor, torej za spremembo, ki vpliva na lokacijske pogoje. V takšnem primeru pa je po navedeni določbi potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje. Nesporno je, da stanovanjski objekt stoji na parc. št. 50.S in parc. št. 204/1 k.o. ..., kar je v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, v katerem je izrecno določeno, da je objekt locirati na parc. št. 50.S, kot je to bilo označeno v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelala strokovna organizacija dne 10. 9. 1981. Sprememba lokacije objekta v prostoru pa pomeni spremembo, ki vpliva na lokacijske pogoje. Navedene ugotovitve, da objekt stoji na dveh parcelah, tožnika nista uspeli ovreči z dokazovanjem, da je prišlo do napačnega mapnega zarisa parc. št. 50.S v katastru, saj sama priznavata, da so dimenzije stanovanjskega objekta večje od navedene parcele. Prav tako tožnika neutemeljeno ugovarjata, da je bila v gradbenem dovoljenju iz leta 1981 pomotoma izpuščena parc. št. 204/1, saj je gradbeno dovoljenje pravnomočno. Sicer pa je iz listin v spisu razvidno, da je investitorka svojo vlogo za gradnjo na parc. št. 204/1 spremenila na podlagi spremenjene lokacijske dokumentacije z dne 27. 12. 1980, v kateri je navedeno, da je objekt locirati na parc. št. 50.S, ki je stavbna parcela, saj bi sicer za gradnjo na parc. št. 204/1 k.o. ... morala plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišča (travnik 4. bon razred).

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1) zavrnilo.

Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.