Jedro

Program, ki ga uporablja sodišče za izračun zamudnih obresti, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, 1. točka izpodbijanega sklepa se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški upnika M.P. so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko 1. določilo vrstni red poplačila iz kupnine 20.554.816,00 SIT in sicer se najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka upnikov B.Š., B.H. in M.P., nato davek na promet nepremičnin, nato terjatev zastavnega upnika M.P. v znesku 5.586.602,00 SIT, iz ostanka kupnine pa se delno poplača tudi terjatev upnika B.Š. Pod točko 2. je sodišče odločilo, da se iz kupnine 9.500.000,00 SIT po vrstnem redu poplačajo stroški izvršilnega postopka upnika F. d.o.o., nato davek na promet nepremičnin, nato pa še delno terjatev upnika B.Š. Pod točko 3. je sodišče določilo vrstni red poplačila iz kupnine 12.286.093,00 SIT in sicer davek na promet nepremičnin in delno terjatev zastavnega upnika F.U., pod točko 4. pa vrstni red poplačila iz kupnine 20.388.879,00 SIT in sicer davek na promet nepremičnin ter delno terjatev upnika B.Š.

Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik M.P. iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da se upniku M.P. poplača iz naslova glavnice in zamudnih obresti znesek 6.279.711,95 SIT. Pritožba navaja, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj sodišče pritožniku ni priznalo izračuna terjatve, ki ga je predložil na razdelitvenem naroku in ki ga je zanj izdelala banka. Pritožba pravi, da je bil upnikov obračun opravljen v skladu z zakonom in ga je mogoče tudi preveriti. Sodišče v sklepu ni obrazložilo, na kakšen način je opravilo izračun zamudnih obresti in zakaj upniku ni priznalo celotne terjatve. Poleg tega pritožba trdi, da je sodišče dne 14.04.2006 sprejelo sklep, da bo opravilo ponoven izračun obresti, s katerim pa upnika ni seznanilo, niti mu ni omogočilo vpogleda v izračun obresti. Pritožba tako zaključuje, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, na kakšen način je opravilo izračun obresti in zakaj ni priznalo celotne priglašene in po upniku izračunane terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Že iz zapisnika o razdelitvenem naroku, pa tudi iz same pritožbe je razvidno, da je za pritožnika sporen le izračun zakonskih zamudnih obresti od glavnice 2.859.803,35 SIT. Ker je upnik M.P. na naroku prerekal izračun sodišča, je le-to sprejelo sklep, da se opravi ponoven izračun obresti. Pritožba v zvezi s tem navaja, da sodišče upnika ni seznanilo s tem novim izračunom niti mu ni omogočilo vpogleda vanj. Te pritožbene trditve po oceni pritožbene sodišča niso utemeljene, saj iz zapisnika o razdelitvenem naroku (list. št. 358) izhaja, da je sodišče narok prekinilo za 5 minut zato, da je opravilo ponoven izračun zakonskih zamudnih obresti za upnika, ob nadaljevanju naroka pa je prisotne obvestilo, da je dobilo enak znesek obresti kot je bil že ugotovljen. Iz slednjega torej izhaja, da je sodišče prve stopnje upnika, ki je bil na naroku prisoten, obvestilo o rezultatu ponovnega izračuna zamudnih obresti.

V zvezi s prerekanim zneskom zakonskih zamudnih obresti je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je upnik na samem razdelitvenem naroku predložil pisni izračun terjatve, v nadaljevanju pa še, da se njegova terjatev poplača v celoti. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da ima pritožba prav, ko navaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje pomanjkljiva, saj ne vsebuje razlogov, iz katerih bi se dalo razbrati, zakaj je sodišče upoštevalo svoj izračun zakonskih zamudnih obresti oziroma zakaj je zavrnilo izračun, ki ga je sodišču predložil upnik. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče za izračun zamudnih obresti uporabilo program IUS-INFO in z njegovo pomočjo dobilo znesek 2.726.799,00 SIT. Upnik je sodišču predložil izračun, ki ga je zanj opravila banka in iz katerega izhaja znesek 2.958.820,80 SIT. Pri obeh izračunih datumi začetka in konca teka zamudnih obresti sovpadajo, prav tako sta bila enako upoštevana tudi konformni in linearni način izračuna obresti, tako da je razlika med njima ostala nepojasnjena, saj v obrazložitvi manjkajo zaključki sodišča, iz katerih bi se dalo ugotoviti, zakaj je sodišče prve stopnje uporabilo svoj izračun in ne upnikovega, manjka pa tudi samo pojasnilo prvostopenjskega sodišča, kako je opravilo izračun zamudnih obresti. Ker torej izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, pritožba upnika pa se smiselno nanaša le na prvo točko sklepa, v kateri je bilo odločeno o poplačilu njegove terjatve, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pritožbi ugodilo, prvo točko izpodbijanega sklepa razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče moralo pojasniti, na kakšen način je prišlo do izračuna zneska zakonskih zamudnih obresti in zakaj je upoštevalo svoj izračun in ne upnikovega. Po mnenju pritožbenega sodišča namreč program, ki ga je uporabilo sodišče, nikakor ni uradno priznani program za rabo sodišč, pač pa je zgolj eden od ponujenih komercialnih programov, zato ni na mestu kar avtomatično povzemanje rešitev, dobljenih z njegovo uporabo. Pritožbeni stroški upnika so del nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. odstavek 165. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).