Jedro

V obravnavani zadevi iz zamudne sodbe oziroma njene obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Ker tožena stranka v 30-ih dneh od prejema tožbe nanjo ni podala odgovora, je prvostopenjsko sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo zahtevku tožnikov (po nasprotni tožbi) in toženi stranki naložilo, da je dolžna izstaviti listino, s katero se bo tožeča stranka vknjižila kot lastnica kleti št. 3 v izmeri 2,40 m2 na naslovu M. na parceli št. 619/13 k.o. M. Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 40.228,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudmini obrestmi od izdaje sodbe dalje.

Zoper sodbo se pritožuje toženec po pooblaščenki.

Prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev postopka, ker je zamudno sodbo izdalo, čeprav iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.

Elaborati etažne lastnine so se namreč izdelovali šele po letu 1992, ko so posamezni stanovalci, imetniki stanovanjske pravice, odkupili stanovanja in šele tedaj so stanovanja dobila svoje številke, prav tako pa pripadajoče kleti.

Tožeča stranka ni predložila izpiska iz zemljiške knjige, iz katerega bi izhajalo, da k stanovanju št. 3 pripada tudi klet št. 3, ki naj bi jo v dobri veri, da je njena, uporabljala že več kot 20 let. Kljub temu, da tožeča stranka navaja, da je klet uživala vse od leta 1982, pa bi sodišče moralo upoštevati, da je nasprotna tožba bila vložena v tekoči pravdi zaradi izpraznitve iste kleti, ki jo je sprožil M.S. in o kateri sodišče še ni odločalo. Tožba zaradi priposestvovanja je torej vložena istočasno kot odgovor na tožbo zaradi izpraznitve kleti. Tožnik je toženca večkrat ustno pozval na izpraznitev kleti, 17.06.2002 pa tudi pisno in šest mesecev kasneje vložil tožbo, ki se vodi pod opr.št. 319/2002. Poleg tega je sodišče izdalo zamudno sodbo, ne da bi bila toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, saj ima toženec v osnovni tožbi pooblaščenko, katera pa poziv za odgovor na nasprotno tožbo ni prejela.

Pritožba je utemeljena.

Kljub temu, da gre v obravnavani zadevi za nasprotno tožbo, ta procesna situacija sama po sebi ni ovira, da sodišče ne more izdati zamudne sodbe. Sočasno z nasprotno tožbo je bil v obravnavani zadevi vložen tudi odgovor na tožbo, iz katerega izhaja, da v drugi pravdi D.J. terja od M.S. izpraznitev kleti, vendar odgovor na tožbo v "osnovni" pravdi po svoji vsebini ne predstavlja zanikanja tistih dejstev, ki jih v tej pravdi zatrjuje tožnik in ki naj bi imela za posledico priposestvovanje njegove lastninske pravice na sporni kleti. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi, saj tožbene trditve niso tako jasne, da bi iz njih nedvomno sledila pravna posledica, ki jo tožeča stranka z nasprotnim tožbenim zahtevkom uveljavlja. Trditev tožeče stranke, da je sporno klet priposestvovala, mora sodišče preizkusiti skozi tista pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine. V obravnavani zadevi pa iz zamudne sodbe oziroma njene obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo. Ni namreč jasno, kdaj naj bi priposestvovalna doba začela teči in kdaj naj bi iztekla.

Sodbe sodišča prve stopnje tako ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, kar je imelo za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje (354.čl. ZPP).