Jedro

Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnine ..., ki so v solastnini udeležencev, razdružijo tako, da se delitev opravi s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička v skladu s solastniškimi deleži strank na posamezni nepremičnini. Hkrati je odločilo, da se bo prodaja opravila po določba 10. poglavja Zakona o nepravdnem postopku, če bodo to predlagale stranke najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa. Po preteku navedenega roka lahko vsak udeleženec predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju. Skupne stroške postopka je odmerilo na 1077,78 EUR in odločilo, da so nasprotni udeleženci dolžni predlagatelju povrniti del skupnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Zoper sklep so se pritožili nasprotni udeleženci. Uveljavljajo vse v Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navajajo, da med udeleženci ni bilo soglasja le glede poteka meje med severnim in južnim delom parcele 1024/6. Sodišče bi lahko samo določilo mejo, saj je za to imelo podlago v mnenju izvedenca gradbene stroke. Ne strinjajo se s stališčem sodišča, da za "oddelitev" fizičnega dela enemu ali nekaterim solastnikom v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljnjem besedilu SPZ) ni nobene pravne podlage. Podlago predstavlja 2. odst. 70. člena SPZ namreč, da se prvenstveno opravi fizična delitev. SPZ ne izključuje možnosti, da bi se določene nepremičnine razdelile v naravi, druge, ki bi jih prejeli solastniki, ki nepremičnin ne želijo v naravi oziroma so zainteresirani za prodajo, pa prodale na javni dražbi. Sodišče bi zato moralo slediti predlogu M. in D. ter A.K., da bi slednji nepremičnine, za katere so izkazali interes, dobili v naravi, preostalim udeležencem pa bi sodišče dodelilo v last ostale nepremičnine ali pa bi se te prodale na javni dražbi, izkupiček od prodaje pa namenil tem preostalim udeležencem. V izpodbijanem sklepu so upoštevane tudi parcele, ki predstavljajo javno cesto ali njen del. Te nepremičnine ne bi smele biti predmet razdružitve. V postopek bi bilo treba pritegniti tudi državo. Slednja je preko Ministrstva za promet vsem solastnikom tudi že poslala v podpis pogodbo namesto razlastitve. Že iz tega razloga navedene parcele ne bi smele biti predmet razdružitve in tudi ne prodaje.

Pritožba ni utemeljena.

Naše pravo ne predvideva prisilne skupnosti solastnikov. 1. odst. 69. člena SPZ namreč daje vsakemu solastniku pravico zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Sodišče lahko delitev solastne stvari odloži največ za 3 leta, če kateri od solastnikov izkaže interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli (glej 3. odst. 70. člena SPZ).

Prvi odstavek 70. člena SPZ določa, da se delitev solastne stvari v prvi vrsti opravi sporazumno: o načinu delitve morajo soglašati vsi solastniki. Če pa do soglasja ne pride, delitev solastne stvari opravi sodišče, po pravilih, ki so določena v 2., 4. in 5. odst. 70. člena SPZ. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno pojasnilo pomen fizične delitve solastne nepremičnine. S sklepom o fizični delitvi solastninska skupnost preneha. Vsak od solastnikov postane izključni lastnik dela prej skupne stvari (zemljiške parcele ali objekta oziroma njegovega posameznega dela - glej 11. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Pritožbeno sodišče soglaša s pravnim stališčem sodišča prve stopnje, da 70. člen ne nudi pravne podlage za način delitve solastne nepremičnine, ki ga predlagajo pritožniki. O takem načinu bi se solastniki lahko le dogovorili, z odločbo sodišča pa tak način delitve nepremičnine ni možen. Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari, kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (glej 5. odst. 70. člena SPZ).

V obravnavanem nepravdnem postopku je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu predlagatelja za razdružitev solastne nepremičnine. Neupoštevna je zato pritožbena navedba, da je med udeleženci sporna le meja med severnim in južnim delom ene od parcel, za katero je izvedenec ugotovil, da bi se lahko delila na dva dela. Ker so parcele še vedno v solasti udeležencev, ni pravno upoštevna niti pritožbena navedba, da so nekatere od njih del javne ceste in da je država predlagala solastnikom sklenitev pogodbe namesto razlastitve. Izpodbijana odločitev solastnikom sklenitve pogodbe namesto razlastitve ne preprečuje .

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker ni našlo niti pritožbenih razlogov, na katerih obstoj mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).