Jedro

Tožnica z tožbo v obravnavanem pravdnem postopku zahteva razveljavitev darilne pogodbe SV 93/2023 z dne 20.3.2023 in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, njen zahtevek je, torej nedenaren. Zato lahko v obravnavanem pravdnem postopku predlaga zavarovanje zahtevane nedenarne terjatve. Upoštevaje navedeno so vsa zatrjevanja tožnice, ki se nanašajo na denarno terjatev, predvsem v delu, ko navaja, da bo tožnica prikrajšana za plačilo domske oskrbe, če bo prvi toženec nepremičnine odtujil, neutemeljena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za izdajo začasne odredbe. Tožnica je predlagala, da se tožencema (v nadaljevanju prvi toženec in druga toženka) prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin, naštetih v predlogu za izdajo začasne odredbe, ter da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti izdanih sodb naslovnega sodišča opr. št. P 112/2024 in opr. št. P 67/2025, in da se začasna odredba zaznamuje v zemljiški knjigi, ugovor zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (I. točka izreka). Sodišče je še odločilo, da bo odločitev o stroških pridržana do odločitve o glavni stvari (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se je pritožila tožnica. Navaja, da se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, da je Višje sodišče v Mariboru razveljavilo izdano začasno odredbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti, Z 15/2024, iz razlogov, znanih ob vložitvi predloga (ni bilo znano, da je pogodba o preužitku pravnomočno razveljavljena dne 25. 11. 2022). V ponovnem predlogu je tožnica predlagala enako začasno odredbo, vendar na podlagi vložene tožbe na razveljavitev pogodbe o preužitku, ki se je vodila pod opr. št. P 67/2025 pri naslovnem sodišču, vendar je sodišče tožbo zavrglo iz razloga, ker je o istovrstnem zahtevku že pravnomočno razsojeno. Če je pogodba o preužitku pravnomočno razveljavljena je tudi darilna pogodba z dne 23. 3. 2023, ki je predmet te pravde, izpodbojna, ker je druga toženka izgubila lastninsko pravico, ki jo je pridobila na podlagi razveljavljene pogodbe o preužitku z dne 17. 2. 2021. Tožnica se bo lahko vknjižila kot izključna lastnica šele po tej pravnomočni sodbi skupaj, s pravnomočno sodbo P 39/2022 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Vztraja pri predlogu za izdajo začasne odredbe in navaja, da citirana sodna praksa, na katero se sklicujeta prvi toženec in druga toženka ni primerljiva za konkretni primer, saj je pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice za drugo toženko odpadla. Glede na odpadlo podlago za pridobitev lastninske pravice pa tudi prvi toženec ni mogel pridobiti lastninske pravice po darilni pogodbi. Tožnica predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni ter dovoli izdajo predlagane začasne odredbe. Tožnica je priglasila stroške postopka.

3.Prvi toženec in druga toženka sta odgovorila na pritožbo. Zavzemata se, da sodišče pritožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno. Priglasila sta stroške postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče druge stopnje, s smiselno uporabo 350. ter 366. člena ZPP, preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka zavarovanja. V skladu s četrtim odstavkom 6. člena ZIZ (35. člen novele ZIZ-H) je v zadevi odločal senat.

6.Iz določbe 350. člena ZPP izhaja, da pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP) ter del absolutnih in vse relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, niso del uradnega preizkusa, zato ga sodišče druge stopnje opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi.

7.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da sklep sodišča prve stopnje ni obremenjen z nobeno v pritožbi zatrjevano kršitvijo, niti z uradoma upoštevano procesno kršitvijo. Sodišče prve stopnje je sicer svojo odločitev, glede na tožničina zatrjevanja o nevarnosti izostanka plačevanja domske oskrbe, oprlo predvsem na 270. člen ZIZ, ki ureja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, čeprav se tožbeni zahtevek tožnice nanaša na nedenarno terjatev. Ne glede na navedeno pa je odločitev sodišča prve stopnje, ob uporabi 272. člena ZIZ, ki ureja začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, pravilna, kar bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Po prvem odstavku 272. člena ZIZ izda sodišče začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Po drugem odstavku istega člena mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, - da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, - da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Po tretjem odstavku 270. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ, pa upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

9.Tožnica z tožbo v obravnavanem pravdnem postopku zahteva razveljavitev darilne pogodbe SV 93/2023 z dne 20.3.2023 in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, njen zahtevek je, torej nedenaren. Zato lahko v obravnavanem pravdnem postopku predlaga zavarovanje zahtevane nedenarne terjatve. Upoštevaje navedeno so vsa zatrjevanja tožnice, ki se nanašajo na denarno terjatev, predvsem v delu, ko navaja, da bo tožnica prikrajšana za plačilo domske oskrbe, če bo prvi toženec nepremičnine odtujil, neutemeljena. V obravnavani pravdni zadevi, po podatkih spisa, ni postavljen denarni zahtevek.

10.Ker tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni niti navedla prvega pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, po določbi prvega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer, da njena terjatev zoper prvega toženca in drugo toženko obstoji ali da ji bo terjatev nastala, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29.8.2025. Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe ni niti omenila zahtevka za razveljavitev darilne pogodbe. Navedla je le, da je vložila tožbo na razveljavitev pogodbe o preužitku. V zvezi z verjetnostjo obstoja nedenarne terjatve se niti izrecno ne sklicuje na svoje tožbene trditve.

11.Za utemeljitev predloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve je premalo, če tožnica zgolj navede: "Če bo prvo toženec nepremičnine odtujil, bo s tem tožnico prikrajšal za doplačilo domske oskrbe, hkrati pa bi to breme prešlo na lokalno skupnost, oba zavezanca pa bi se na ta način neupravičeno obogatila, ima tožnica pravni interes, da se darilna pogodba in pogodba o preužitku razveljavita". Navedba, da ima tožnica pravni interes, da se darilna pogodba razveljavi še ne izkazuje obstoja terjatve. Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe dejansko obstoja nedenarne terjatve ne opredeli, navaja le, da če bo prvi toženec, ki je na podlagi darilne pogodbe lastnik nepremičnin, le te odtujil bo s tem tožnico prikrajšal za doplačilo domske oskrbe. Domska oskrba ni predmet tožbenega zahtevka v obravnavanem pravdnem postopku. Kot je bilo že obrazloženo morata biti za izdajo začasne odredbe kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer obstoj terjatve in alternativno eden od pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ ali pogoj iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe substancirano ne navaja nobenega od zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve.

12.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

13.Ker tožnica s pritožbo v postopku zavarovanja ni uspela krije sama svoje stroške tega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Prvi toženec in druga toženka pa sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, ker z njim nista pripomogla k razjasnitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).