Jedro

Značilnost stečajnega postopka je, da ta, ko gre za glavni postopek, postane kontradiktoren šele z vložitvijo pritožbe. Poleg tega je pritožnik izpostavil določene tehtne pomisleke, na katere mora najprej odgovoriti sodišče prve stopnje, za kar bo seveda potrebna dopolnitev upraviteljevega predloga in izjasnitev pritožnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja z dne 7.4.2015, ki je bil istega dne objavljen na straneh Ajpes.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da naj bi potrditvah upravitelja stroški nastali od nadaljevanja poslovanja stečajnega dolžnika, za kar pa ni pravne podlage, da bi bil obračunan davek od dohodka pravnih oseb. Pritožnik je 1.165.846,13 eurov plačal na podlagi pravnomočne sodbe zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zoper sodbo višjega sodišča je upnik vložil revizijo, o kateri pa še ni odločeno. Če bo z njo uspel, bo moral stečajni dolžnik vrniti prejeti znesek. Prav tako je upnik prijavil oživelo terjatev v višini 604.033,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.7.1999 dalje. Tako po ZPPSL kot po ZFPPIPP je treba rezervirati sredstva za plačilo upnikove pogojne (oživele) terjatve, ki bi nastala, v kolikor bi bilo reviziji ugodeno. Višina rezerviranih sredstev je enaka višini plačanega zneska, zato ni predmet obračuna davka iz dobička in iz tega zneska se ne smejo plačati navedene davčne obveznosti. Ta znesek se tudi ne sme plačati iz stečajne mase, saj v primeru uspeha z revizijo ne bo mogel doseči popolnega vračila. Dolžnik tudi ne posluje, zato niso izpolnjeni pogoji za plačilo davka od dohodka pravnih oseb. Po 224. členu ZFPPIPP spada v stečajno maso premoženje, ki je bilo pridobljeno na podlagi izpodbitih pravnih dejanj, zato gre za nastanek splošne stečajne mase, ne pa za premoženje iz poslovanja in s tem za obveznost plačila davka iz dohodka pravnih oseb. Predmet obdavčitve je le dobiček pravne osebe, dosežen iz poslovanja, stečajni dolžnik pa je nedelujoče podjetje in ne opravlja dejavnosti. Zamudne obresti niso dobiček, gre le za unovčenje stečajne mase. Po 355. členu ZFPPIPP so davki, ki se plačajo kot tekoči stroški, le davki, v zvezi s stroški, navedenimi v 1.-7. točki, kjer so tekoči stroški taksativno našteti. Zakon ne določa, da bi se davek od dohodka pravnih oseb štel med tekoče stroške stečajnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz upraviteljevega predloga ni razvidno, da bi upravitelj navedel, da gre za stroške od nadaljevanja poslovanja, temveč je navedel, da ima od svojega poslovanja v letu 2014 davčno obveznost v višini 58.781.44 EUR, in sicer iz naslova obresti, ki jih je moral plačati njegov dolžnik (pritožnik). Sklep sodišča prve stopnje je zelo skopo obrazložen, enako velja tudi za upraviteljev predlog. V obravnavani zadevi tudi ni mogoče govoriti o „običajnih stroških“, kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Ne iz predloga ne iz izpodbijanega sklepa ni jasna višina tega stroška, saj o tem niso navedeni nobeni razlogi. Ob tem je značilnost stečajnega postopka, da ta, ko gre za glavni postopek, postane kontradiktoren šele z vložitvijo pritožbe. Pritožnik je izpostavil tudi določene tehtne pomisleke, na katere mora najprej odgovoriti sodišče prve stopnje, za kar bo seveda potrebna tudi dopolnitev upraviteljevega predloga in izjasnitev pritožnika. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pri tem pa bi bilo prav, da sodišče prve stopnje zadevo presodi tudi z vidika možnosti odloga plačila davka, saj bo potrebno v primeru, da bo reviziji ugodeno, prejeti znesek vrniti pritožniku.