Jedro

Tožena stranka je zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju plač iz naslova nadurnega dela na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP, ker je bil o isti stvari že voden upravni postopek in je bila tožniku že pravnomočno priznana pravica do starostne pokojnine. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče sicer pritrdilo dejanskim in pravnim razlogom tožene stranke o procesnem zavrženju zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine. Z istimi dejanskimi in pravnimi razlogi je tudi samo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe in sklepa tožene stranke. Čeprav v predsodnem postopku ni bilo vsebinskega odločanja o zahtevi, pa je v nadaljevanju o istovrstni stvari razsojalo meritorno. Vsebinsko je namreč zavrnilo tožbeni zahtevek za odmero višje starostne pokojnine ob upoštevanju osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 do 1985 ter plačilo razlike med že izplačano in novo odmerjeno starostno pokojnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ta del zavrnilne sodbe pa ni obrazložen. Navedeno pomeni, da je izrek izpodbijane sodbe sam s seboj v nasprotju, v kolikor je z njim zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo procesnih upravnih aktov in sočasno meritorno razsojano o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju tudi osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 5. 2014 in sklepa št. ... z dne 31. 1. 2014, ker je presodilo da sta izpodbijana upravna akta o procesni rešitvi zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine, pravilna in zakonita (prvi odstavek I. tč. izreka).

Kljub temu je meritorno razsojalo o nadaljnem tožbenem zahtevku, in sicer tako, da je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu starostna pokojnina ponovno odmeri od 5. 7. 2011 dalje z upoštevanjem osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v obdobju od 1973 do 1985 na podlagi potrdila A. d. d. z dne 30. 3. 2011 ter izplača razlika med že izplačano pokojnino in na novo odmerjeno starostno pokojnino z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi in tretji odstavek I. točke izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in procesnih kršitev.

Izpostavlja, da tožena stranka v predsodnem postopku ni upoštevala Pravilnika o delovnih razmerjih, ne potrdila o številu opravljenih nadur, in da je tudi sodišče prve stopnje na obravnavi 11. 11. 2015 „poslušalo le njegov ustni zagovor“, ni pa sprejelo ponujene dokumentacije, sklicujoč se na 286. a člen ZPP. Prilaga potrdilo o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa z dne 30. 3. 2011, Pravilnik o delovnih razmerjih delavcev delovne organizacije A. z dne 14. 4. 1983 in lastno pisno izjavo z dne 26. 11. 2015. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi zahtevano ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju tudi plač iz naslova nadurnega dela, prejetih od leta 1973 do vključno 1985 v pokojninsko osnovo. Gre namreč za izpodbojno tožbo zoper odločbo in sklep tožene stranke, ki je takšno zahtevo na temelju 4. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUP) zavrgla. Ugotovila je, da je bil o isti stvari že voden upravni postopek in tožniku že priznana pravica do starostne pokojnine v višini 640,50 EUR mesečno od 5. 7. 2011 dalje s pravnomočno odločbo z dne 12. 7. 2011. 5. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče sicer pritrdilo dejanskim in pravnim razlogom tožene stranke o procesnem zavrženju zahteve za ponovno odmero starostne pokojnine. Z istimi dejanskimi in pravnimi razlogi je tudi samo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe in sklepa tožene stranke. Čeprav v predsodnem postopku ni bilo vsebinskega odločanja o zahtevi, pa je z nadaljevanim delom sodbe o istovrstni stvari razsojalo meritorno. Vsebinsko je namreč zavrnilo tožbeni zahtevek za odmero višje starostne pokojnine od 5. 7. 2011 dalje, ob upoštevanju osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 do 1985 ter plačilo razlike med že izplačano in novo odmerjeno starostno pokojnino skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi in tretji odstavek I. točke izreka).

Slednji del zavrnilne sodbe nima nobene utemeljitve oz. obrazložitve. To je tudi logično, saj ob zavrnjenem zahtevku na odpravo izpodbijanih upravnih aktov zaradi presoje, da je bilo zavrženje zahteve v predsodnem postopku zakonito, ni procesne predpostavke za meritorno sojenje o isti stvari v postopku pred sodiščem.

6. Predhodno ugotovljeno seveda pomeni, da je izrek izpodbijane sodbe sam s seboj v nasprotju, v kolikor je z njim zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo procesnih upravnih aktov in sočasno meritorno razsojano o tožbenem zahtevku, ki se nanaša na ponovno odmero starostne pokojnine ob upoštevanju tudi osebnega dohodka za delo preko polnega delovnega časa v pokojninsko osnovo. Hkrati slednji del sodbe, kot predhodno že navedeno, nima nobenih dejanskih ne pravnih razlogov. V pisnem odpravku sodbe je tako prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP).

Ker je pritožbeno sodišče na to kršitev v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti, je potrebno že iz tega razloga tožnikovi pritožbi ugoditi, na temelju 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

7. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje najprej odpravilo ugotovljeno procesno kršitev, nastalo ob izdaji sodbe. V nadaljevanju bo razčistilo tudi vprašanje, ali je bilo v predsodnem postopku postopano v skladu s 7. členom ZUP-a, ki organu med drugim nalaga, da stranki omogoči, da čim lažje zavaruje in uveljavlja svoje pravice. To še zlasti v smeri eventualne možnosti uveljavljanja neprave obnove postopka po 183. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju ZPIZ-2) glede na to, da je bila zahteva v obravnavanem predsodnem postopku vložena v času veljavnosti tega zakona. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri, odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti postopka in izvedbi morebitnih drugih dokazov, bo lahko v zadevi ponovno odločalo. To je tudi razlog, da se pritožbeno sodišče do pritožnikovih navedb in predloženih listin v tem pritožbenem postopku ni moglo, niti ni smelo vsebinsko posebej opredeljevati.