Jedro

Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje strankine procesne sposobnosti.

Namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.

Izrek

I. Predlog se zavrne.

II. Odločitev o stroških predloga in odgovora nanj se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče pravdni postopek P 1756/2015-III zaradi plačila odškodnine, odstranitve članka ter objave sodbe in opravičila.

2. Tožnica je z vlogo z dne 30. 11. 2023 predlagala, naj Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da so se sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani v tajnosti dogovarjali, da se organizirajo in podajo skupen predlog za odvzem poslovne sposobnosti tožnici. Prilaga elektronska sporočila in očita žaljivo poimenovanje "...". Meni, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani moralo postopek izvesti skladno z zakonom in sodnim redom ter jo o tem obvestiti, pri čemer niti ni imelo razlogov za dvom v njeno procesno sposobnost. Ena od pobudnic takšnega postopanja je bila tudi razpravljajoča sodnica v tej zadevi. Prav tako je bila izdana ustna odredba vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse. Nadalje pristojnemu sodišču očita, da je o postopku za odvzem njene poslovne sposobnosti nezakonito poizvedovalo pri Okrajnem sodišču v Žalcu in Okrajnem sodišču v Mariboru. Poleg tega vse njene zadeve pri tem sodišču "stojijo" že vse od leta 2015, njene pritožbe zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev izvedenca v tej zadevi pa sploh ni poslalo Višjemu sodišču v Ljubljani, ker je dvomilo v veljavnost pooblastila odvetniku. Nezakonito ji je postavilo tudi skrbnika za posebni primer ter ji z nevročitvijo sklepa o tem odvzelo možnost pritožbe. Sklep je nato Višje sodišče v Ljubljani ob odločanju o pritožbi CSD Žalec razveljavilo. Glede na vse navedeno je porušeno njeno zaupanje v nepristranskost pristojnega sodišča, videz nepristranskosti tega sodišča pa je po njenem mnenju okrnjen in uničen tudi v objektivnem smislu.

3. Predlog za delegacijo pristojnosti je bil vročen tožencem, ki v odgovoru nanj predlagajo njegovo zavrnitev.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča. 6. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna (in kadar so izpolnjeni zakonski pogoji tudi izredna) pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če stranka meni, da postopek teče nedopustno dolgo in da ji je bila zaradi tega kršena pravica do sojenja v razumnem roku, pa ima na voljo postopke, predvidene z Zakonom o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO).1 Pri tem Vrhovno sodišče še dodaja, da zgolj morebiten neuspeh stranke s temi sredstvi oziroma instituti ne pomeni nastopa "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.2 Vse pojasnjeno velja smiselno enako tudi, če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje tožničine procesne sposobnosti. Razumljivo je, da tožnica odločanje v zvezi s slednjim subjektivno doživlja izrazito negativno, tudi kot omejevanje dostopa do sodišča, vendar pa gledano objektivno, to je s stališča povprečnega razumnega opazovalca oziroma splošne javnosti, ne gre za utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodišča.3

7. Tožnica ima (glede na priloženo korespondenco in navedbe v predlogu) pri pristojnem sodišču v teku več sodnih postopkov, zato so sodniki iz razloga smotrnosti (11. člen ZPP) postopali v smeri skupne pobude za začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti tožnici oziroma za postavitev tožnice pod skrbništvo.4 Tožnica navedeno neutemeljeno razume kot "tajno sestajanje" v njeno škodo, saj je namen instituta postavitve odrasle osebe pod skrbništvo varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih taka oseba ne more narediti sama, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje, namen skrbništva pa je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznika (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ; vsebinsko podobno sta namen (prejšnjega) instituta odvzema poslovne sposobnosti opredeljevala tudi prej veljavna ZZZDR v 207. členu in ZNP v 44. členu). Sodišče je torej postopalo zaradi varstva tožnice in ne v njeno škodo, pri čemer mora skladno z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben.5

8. Videza objektivne nepristranskosti nadalje ne more omajati okoliščina, da pristojno sodišče tožnice o nameravani pobudi za začetek postopka za postavitev pod skrbništvo ni obvestilo, saj obvestilo o tem zakonsko niti ni predvideno. Prav tako v priloženi korespondenci (priloge A52 do A55 spisa) tožničin priimek ni uporabljen žaljivo. Tožnici pa tudi ni mogoče slediti, da pobuda za začetek postopka pomeni vnaprejšnjo opredeljenost sodnikov pristojnega sodišča glede (ne)utemeljenosti tožničinih tožbenih zahtevkov in s tem dvom v njihovo nepristranskost, saj iz priložene korespondence ni razvidno dogovarjanje sodnikov o presoji vsebine pravovarstvenih zahtevkov, ki jih uveljavlja tožnica, temveč le zasledovanje preveritve izpolnjenosti procesne predpostavke pravdne sposobnosti iz 80. člena ZPP. V tem smislu je po presoji Vrhovnega sodišča razumeti tudi poizvedbe pristojnega sodišča pri Okrajnem sodišču v Žalcu in Okrajnem sodišču v Mariboru ter ustno odredbo vodje oddelka, da je treba vse tožničine nove tožbe poslati v pregled sodniku, preden bo poslan plačilni nalog za plačilo sodne takse.6

9. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog tožnice za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.

10. Tožnica ter toženci so priglasili stroške v zvezi s postopkom o predlogu za prenos pristojnosti (tj. stroške predloga in odgovora nanj). Ker ne gre za odločanje o pravnem sredstvu, temveč o predlogu v posebnem postopku, ki je pridružen postopku prvostopenjskega sodišča, je Vrhovno sodišče odločilo, da se odločitev o stroških predloga in odgovora nanj pridrži za končno odločbo.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 42/2023 z dne 5. 4. 2023, I R 129/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 110/2021 z dne 11. 8. 2021, I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018, I R 111/2016 z dne 10. 11. 2016, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008. 2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 129/2021 z dne 6. 10. 2021, I R 110/2021 z dne 11. 8. 2021, I R 188/2020 z dne 20. 1. 2021, I R 87/2020 z dne 3. 7. 2020, I R 11/2020 z dne 30. 1. 2020, I R 38/2019 z dne 15. 4. 2019, I R 119/2018 z dne 9. 8. 2018, I R 78/2018 z dne 28. 6. 2018, I R 32/2016 z dne 9. 3. 2016, I R 19/2015 z dne 5. 2. 2015, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 24/2008 z dne 6. 3. 2008. 3 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 107/2019 z dne 5. 9. 2019 in I R 162/2019 z dne 21. 11. 2019. 4 Institut odvzema poslovne sposobnosti, ki ga sta ga v času sporne korespondence (iz leta 2017) urejala takrat veljavni Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), je z uveljavitvijo Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) in novega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) nadomestil vsebinsko podoben institut odvzema poslovne sposobnosti. 5 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 180/2023 z dne 16. 11. 2023 in I R 205/2023 z dne 22. 11. 2023. 6 Prav tam.