Jedro

Tožnik je v svojem predlogu navedel svoje osebne podatke in EMŠO številko, na podlagi katere sta iz uradnih evidenc (centralni register prebivalstva) razvidna davčna številka in njegovo državljanstvo (prva alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1), na tej podlagi pa lahko sodišče po uradni dolžnosti iz obstoječih evidenc pridobi tudi podatke o materialnem položaju tožnika. Prosilec mora tako navesti le podatke o morebitnih dohodkih in premoženju, o katerem se ne vodijo baze podatkov, pri čemer iz tožnikovega predloga ne izhaja, da bi s takim premoženjem razpolagal, nasprotno trdi, da je v zelo slabem premoženjskem stanju (četrta alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1). Podatke o morebitnih družinskih članih (druga alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1) lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri v zbirki podatkov eRISK.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (I. točka izreka) in sklenilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 150 EUR po izdanem plačilnem nalogu P 124/2024 z dne 7. 6. 2024 v novo določenem roku 15 dni od prejema sklepa (II. točka izreka).

2.Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Meni, da pozivni sklep k dopolnitvi predloga ni bil potreben, ker sodišče razpolaga z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o upravičenosti predloga za taksno oprostitev. Premoženjsko stanje tožnika je razvidno iz evidenc, pri čemer bi sodišče lahko domnevalo, da tožnik soglaša s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost. Tožniku je namreč v interesu, da sodišče vsestransko razišče njegovo premoženjsko stanje in ga oprosti plačila sodnih taks. Tožnik tudi meni, da je izjava o resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov nepotrebna, saj v predlogu ni podal podatkov o premoženjskem stanju, temveč je domneval, da bo podatke po uradni dolžnosti pridobilo sodišče iz uradnih evidenc. Za točnost slednjih pa tožnik ne more odgovarjati. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP.

5.Sodišče je 14. 6. 2024 tožniku izdalo plačilni nalog za sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje po tar. št. 1111 ZST-1 v znesku 150 EUR. Tožnik je 3. 7. 2024 vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, v katerem je navedel, da sodne takse ne more plačati brez ogrožanja preživljanja oziroma da bi plačilo še dodatno poslabšalo njegovo že sedaj zelo slabo premoženjsko stanje. Sodišče je predlog štelo za nepopoln, zato je tožnika s pozivnim sklepom z dne 9. 7. 2024 pozvalo k njegovi dopolnitvi v 15 dneh s podajo podatkov in izjav po 12. členu ZST-1, skupaj z opozorilom, da bo predlog zavrglo, če ga tožnik v roku ne bo ustrezno dopolnil. Tožnik je 28. 8. 2024 zaprosil za podaljšanje roka za predložitev manjkajočih podatkov, sodišče pa mu je ugodilo in s sklepom z dne 2. 9. 2024 rok podaljšalo za 8 dni. Z izpodbijanim sklepom je nato tožnikov predlog zavrglo kot nepopoln, ker ga tudi v podaljšanem roku ni dopolnil in ni podal zahtevanih podatkov in izjav. Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev napačna.

6.Sestavine, ki jih mora prosilec za taksne olajšave navesti v svojem predlogu, ZST-1 določa v drugem odstavku 12. člena.

Tožnikov predlog, v katerem je tožnik le povzel zakonsko določbo 11. člena ZST-1 o pogojih za upravičenost do taksne oprostitve, je bil vsebinsko prazen in res ni vseboval vseh v tej zakonski določbi navedenih podatkov in izjav.

7.Vendar pa ob tem ni mogoče prezreti, da je določba 12. člena ZST-1 v delnem nasprotju z 12. a členom ZST-1, saj kljub temu, da drugi odstavek 12. člena ZST-1 predložitev vseh podatkov nalaga prosilcu, 12. a člen ZST-1 v petem odstavku pridobitev določenih podatkov nalaga tudi sodišču po uradni dolžnosti. Sodišče mora tako ob ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov po uradni dolžnosti pridobiti za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov, določenih v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Prav tako mora pridobiti podatke o upravičenosti do denarne socialne pomoči, ki vključujejo podatek o obstoju pravice do denarne socialne pomoči, obdobje njenega prejemanja in številko zadeve, v kateri je bila denarna socialna pomoč dodeljena, v centralni zbirki podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Upoštevati pa je treba tudi, da tretji odstavek 12. člena ZST-1

podatke in izjave iz drugega odstavka istega člena loči na tiste, brez katerih je predlog formalno nepopoln in mora sodišče stranko pozvati k njegovi dopolnitvi, ter na tiste, pri katerih sodišče tudi ob njihovi odsotnosti o predlogu vsebinsko odloči brez dodatnega pozivanja k dopolnitvi.

8.Ob taki zakonski ureditvi je v novejši sodni praksi

zavzeto stališče, da ima sodišče po uradni dolžnosti možnost pridobiti vse potrebne podatke iz baz, ki so navedene in urejene v določbah 58. člena do 61. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Do navedenih zbirk podatkov dostopa sodišče brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno preko sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb (peti odstavek 12. a člena ZST-1) na podlagi enotne matične številke občana ali davčne številke stranke (sedmi odstavek 12. a člena ZST-1). Tako je bilo v sodni praksi že zavzeto stališče, da ker se v teh zbirkah vodijo praktično vsi relevantni podatki o dohodkih in premoženju oseb v RS, morajo stranke v predlogu praviloma navesti le podatke o premoženju in dohodkih v tujini.

9.Tožnik je v svojem predlogu navedel svoje osebne podatke in EMŠO številko, na podlagi katere sta iz uradnih evidenc (centralni register prebivalstva) razvidna davčna številka in njegovo državljanstvo (prva alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1), na tej podlagi pa lahko sodišče po uradni dolžnosti iz obstoječih evidenc pridobi tudi podatke o materialnem položaju tožnika. Prosilec mora tako navesti le podatke o morebitnih dohodkih in premoženju, o katerem se ne vodijo baze podatkov, pri čemer iz tožnikovega predloga ne izhaja, da bi s takim premoženjem razpolagal, nasprotno trdi, da je v zelo slabem premoženjskem stanju (četrta alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1). Podatke o morebitnih družinskih članih (druga alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1) lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri v zbirki podatkov eRISK. Iz tožnikovega predloga in ostalih podatkov v spisu so razvidni tudi podatki o zadevi (tretja alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1). Soglasje k pridobitvi podatkov, ki so davčna tajnost (peta alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1), po tretjem odstavku 12. člena ZST-1 ni več obvezna sestavina predloga in sodišče o predlogu vsebinsko odloči tudi brez take izjave, enako velja za izjavo, da je tožnik seznanjen z informacijami o možnosti varstva osebnih podatkov (šesta alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1). Tožnikov predlog je bil tudi podpisan (sedma alineja drugega odstavka 12. a člena ZST-1). Izjava o resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov v 12. členu ZST-1, ki jo je sodišče zahtevalo v pozivnem sklepu, pa sploh ni več navedena med sestavinami predloga, saj za zagotavljanje resničnosti podatkov zakon predpisuje druge mehanizme in kontrole.

10.Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je glede na delno nasprotje med 12. členom ZST-1, ki določa obvezne sestavine predloga za taksne olajšave, to je podatke o prosilcu in njegovem premoženjskem stanju,

in 12. a členom ZST-1, ki določa, da mora sodišče te iste podatke

prosilca pridobiti po uradni dolžnosti, dalo prednost načelu, da sodišče ne sme obremeniti stranke, če mora oziroma lahko določeno procesno dejanje opravi samo.

11.Ob navedenem sodišče prve stopnje ni imelo podlage za pozivanje tožnika k dopolnitvi predloga ter tudi ne za zavrženje predloga, ker ga ni dopolnil, zato je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti pridobiti podatke iz prej navedenih uradnih evidenc in baz, nato pa skrbno in temeljito presoditi tožnikovo premoženjsko stanje in o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse vsebinsko odločiti.

-------------------------------

1Skladno s 366. a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2Po drugem odstavku 12. člena ZST-1 mora predlog vsebovati: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko osebe iz tretjega odstavka prejšnjega člena; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi;- podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so stranka in njeni polnoletni družinski člani, ki so podali soglasje iz prejšnje alineje, seznanjeni z vsemi informacijami iz enajstega odstavka 12.a člena tega zakona, objavljenimi na spletni strani sodišča, pri katerem stranka vlaga predlog; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov.

3Tretji odstavek 12. člena ZST-1 določa, da če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, razen podatkov o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona ter podatkov o premoženju iz prve alineje prvega odstavka 12.b člena tega zakona, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, izjav stranke in njenih polnoletnih družinskih članov iz pete in šeste alineje prejšnjega odstavka ter podpisov polnoletnih družinskih članov stranke, sodišče ravna v skladu s pravili o nepopolnih vlogah, sicer pa odloči o predlogu.

4Prim. VSL Sklep III Cp 829/2024 z dne 10. 6. 2024, VSL Sklep III Cp 677/2024 z dne 24. 4. 2024, VSL Sklep II Cp 872/2023 z dne 5. 6. 2023.

5Prim. VSL sklep III Cp 677/2024 z dne 24. 4. 2024.

6Gre za kongentno normo, brez upoštevanja katere bi bilo šteti predlog za nepopoln.

7Ali vsaj pretežni del.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 11, 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.