Jedro

Fizična delitev stavbe, kjer so za izvedbo take delitve potrebna vlaganja, je mogoče le ob soglasju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo nepremičnino, vpisano v vl. št. 649, parc. št. 147/12, dvorišče 690 m2 in stanovanjska stavba 116 m2, v solasti nepravdnih strank vsake do 1/2. Odločilo je, da se delitev opravi tako, da se nepremičnina proda in kupnina razdeli. Odločilo je tudi, da skupne stroške postopka v zvezi z delitvijo v višini 175.400,60 SIT nosita udeleženca vsak do 1/2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa. Bistvena vsebina njegove pritožbe je naslednja: Možna je fizična delitev nepremičnine. Tako po določilih Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) kot po določilih Stvarnopravnega zakonika (SPZ), je primarna fizična delitev. Ni pravilna ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da fizična delitev tudi z doplačilom vrednosti ni mogoča. Pri odločitvi o delitvi ni bilo odločeno o vprašanju vlaganj nasprotnega udeleženca. Z njimi je nasprotni udeleženec zvišal tudi vrednost solastninskega deleža predlagateljice.

Predlagateljica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje. V postopku, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, in v tam izvedenih dokazov je povsem dovolj podlage za odločitev, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje: da se torej opravi civilna delitev. To pomeni, da se stvar proda in kupnina razdeli. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 4. odst. 70. člena SPZ, ki se uporablja v tem primeru glede na določbo 2. odst. 273. člena SPZ. Po navedeni določbi sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina, če fizična delitev v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.

Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi trditvami, da je fizična delitev mogoča. Postopek je namreč pokazal nasprotno, sodišče prve stopnje pa je v zvezi s tem vprašanjem tudi zapisalo izčrpne razloge v izpodbijanem sklepu (list. št. 188). Teh razlogov zato ni treba ponavljati. Sicer pa pritožba v zvezi s tem le ponavlja že v dosedanjem postopku izraženo stališče nasprotnega udeleženca. Katere dokaze o tem, da potrebna vlaganja ne bi zahtevala takšnih denarnih sredstev, kot jih je navedel sodni izvedenec A.K., je nasprotni udeleženec predložil, iz pritožbe ne izhaja. Poleg tega pa je treba povedati še tole: V postopku je bilo ugotovljeno, da bi bila za ureditev stanovanja v mansardi in s tem za razdelitev stanovanjske hiše v dva dela potrebna precejšnja vlaganja. Ne glede na to, kako velika bi morala biti ta vlaganja, pa v 70. členu SPZ, ki določa način delitve, ni podlage, po kateri bi sodišče sploh moglo odločati tako, kot se v pritožbi zavzema nasprotni udeleženec. O morebitni spremembi solastne stvari v zvezi z delitvijo - dodatna vlaganja v stvar namreč pomenijo njeno spremembo - namreč SPZ ne govori. To pomeni, da bi bila fizična delitev mogoča le s pogojem, da eden od solastnikov prostovoljno prevzame tako tisti del stavbe, v katerem so potrebna vlaganja, kot tudi vse stroške v zvezi s tem. Solastniku, ki se takemu načinu upira, tega ni mogoče nalagati, ker ima pravico do razdelitve stvari take, kakršna je (člen 69/1 SPZ). V postopku nasprotni udeleženec ni pokazal pripravljenosti v smislu zgoraj povedanega, medtem ko se predlagateljica z načinom delitve, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, očitno strinja.

Vprašanje vlaganj in morebitno zvišanje deleža nasprotnega udeleženca, nista stvar tega postopka. Že trditve nasprotnega udeleženca v navedenem postopku, da je namreč vlagal brez soglasja predlagateljice, ne dajejo podlage za stvarnopravni zahtevek.

Morebitni obligacijski zahtevek pa ni stvar tega postopka. Zato tudi ni mogoče govoriti o sporu med solastnikoma, zaradi katerega bi bila potrebna prekinitev nepravdnega postopka (118/3 ZNP).

Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sklep potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).