Jedro

V tožnikovem primeru ni odločilna uporaba 20. člena ZSVarPre, ampak 21. člena ZSVarPre, ki določa posebnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka v primeru prenehanja prejemanja ali začetka prejemanja periodičnega dohodka; gre za odstop od načela o upoštevanju prejemkov v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ključna je razlaga prvega odstavka 21. člena ZSVarPre, ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.

Relevantna so dejstva, nastala do odločitve CSD dne 11. 7. 2023, in sicer zlasti to, da je tožniku 18. 6. 2023 potekla pogodba o zaposlitvi (in da je 6. 7. 2023 prejel zadnjo plačo za čas od 1. 6. 2023 do 18. 6. 2023). To pomeni, da v času od 19. 6. 2023 do 30. 6. 2023 ni več imel materialne varnosti iz naslova delovnega razmerja, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre).

Izrek

I.Revizija se zavrne.

II.Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. SI56 0110 0637 0501 417, sklic na št. SI 00 84-25, povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 336,00 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. 12300-1347/2023-4 z dne 6. 12. 2023 in odločbo Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod št. 1231-7759/2023-31860/2 z dne 11. 7. 2023, ki mu je zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Toženki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 1/2025 z dne 28. 1. 2025 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabili 21. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)1.

4.Toženka v reviziji navaja, da za ugotovitev izgube dohodka v smislu prvega odstavka 21. člena ZSVarPre ni odločilna okoliščina prenehanja delovnega razmerja, ampak prenehanje prejemanja plače kot periodičnega dohodka, ki se izplačuje za pretekli mesec. Ti dve okoliščini ne nastopita istočasno, ni ju mogoče enačiti. Tožnik ob vložitvi vloge ni ostal brez plače. Prejel jo je tudi še v naslednjem mesecu. Po izpodbijanem stališču bi bil do denarne socialne pomoči upravičen za isti mesec, kar ni skladno z namenom denarne socialne pomoči. Tudi v primeru pričetka prejemanja periodičnega dohodka se upošteva prva prejeta plača in ne začetek zaposlitve. Glede tega se sklicuje še na četrti odstavek 42.b člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)2, ki upošteva spremembo glede izplačila dohodkov, ne pa glede samega zaposlitvenega statusa.

5.Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6.Revizija ni utemeljena.

7.Vrhovno sodišče na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)3 izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8.Tožnik je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaposlen od 19. 12. 2022 do 18. 6. 2023. Dne 29. 6. 2023 je pri centru za socialno delo (CSD) vložil vlogo za dodelitev denarne socialne pomoči, pravice do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. CSD je 11. 7. 2023 odločil, da tožnik do uveljavljanih pravic iz javnih sredstev ni upravičen, ker njegov lastni dohodek (t. j. dohodek za obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge - marec, april in maj 2023) v višini 864,41 EUR presega zakonsko določen minimalni dohodek (586,33 EUR). Tožnik je v pritožbi zoper to odločbo navajal, da je zadnjo plačo na podlagi zaposlitve, ki je prenehala 18. 6. 2023, prejel 6. 7. 2023, zato se prejetih plač ne bi smelo upoštevati. Toženka je pritožbo zavrnila z odločbo z dne 6. 12. 2023 z obrazložitvijo, da je tožnik junija 2023 prejel plačo za maj 2023, julija 2023 pa še del plače za junij 2023. Zato iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je tožnik ob vložitvi vloge ostal brez periodičnega dohodka.

9.Sodišče prve stopnje se s takšno presojo ni strinjalo. Zavzelo je stališče, da je tožnik zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi 18. 6. 2023 z 19. 6. 2023 ostal brez periodičnega dohodka (plače), zato se teh dohodkov skladno s prvim odstavkom 21. člena ZSVarPre ne bi smelo upoštevati. Od 19. 6. 2023 ni bila več izpolnjena predpostavka, da si bo tožnik s plačo lahko zagotavljal materialno varnost. Okoliščino, da je julija 2023 prejel izplačilo plače za nazaj, sodišče prve stopnje ni štelo za odločilno.

10.Tudi sodišče druge stopnje je kot bistveno poudarilo, da tožniku plača v bodoče ne bo več zagotovljena, čeprav je julija 2023 še prejel plačo za nazaj.

11.Po 9. členu ZUPJS (z naslovom Način ugotavljanja materialnega položaja) se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, razen za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka v skladu z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in za ugotavljanje dohodka pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine, kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, glede katerih se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.

12.Po prvem odstavku 15. člena ZUPJS (z naslovom Način upoštevanja dohodka) se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno skladno z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

13.Pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje je pogojena z upravičenjem do denarne socialne pomoči (29. in 30. člen ZUPJS).

14.Po prvem odstavku 11. člena ZSVarPre se pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo osebe, določene z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, njihov dohodek in premoženje, razen načina in obdobja upoštevanja dohodka in premoženja, glede katerih se uporablja ta zakon.

15.Ker je v tej zadevi sporno obdobje upoštevanja dohodka, so pomembne v nadaljevanju izpostavljene določbe ZSVarPre, ne pa določba četrtega odstavka 42.b člena ZUPJS, na katero opozarja toženka v reviziji, ki je umeščena v poglavje "Sprememba okoliščin in neupravičeno priznana pravica iz javnih sredstev" in se tako ne nanaša na tožnikov primer.

16.ZSVarPre v prvem odstavku 20. člena določa osnovno načelo za upoštevanje obdobja pri izračunu lastnega dohodka - da se kot lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. To pravilo predpostavlja, da bo imel upravičenec takšne periodične dohodke4, kot jih je imel v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, tudi v prihodnje.5

17.V tožnikovem primeru je CSD oziroma toženka v skladu s tem pravilom glede na datum vložitve vloge (29. 6. 2023) upoštevala tožnikov dohodek za obdobje treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Ob tem je tožnikovo vlogo štela za preuranjeno, ker je v juniju 2023, ko je vložil vlogo, prejel plačo za maj 2023, in ker je v juliju 2023, ko je odločal prvostopenjski organ, prejel še (zadnjo) plačo za junij 2023. Zato po njenem stališču tožnik ni ostal brez rednega periodičnega dohodka. To bi pomenilo, da bi bila njegova vloga lahko utemeljena šele, če bi bila vložena avgusta 2023.

18.Vendar pa v tožnikovem primeru ni odločilna uporaba 20. člena ZSVarPre, ampak 21. člena ZSVarPre, ki določa posebnosti pri ugotavljanju lastnega dohodka v primeru prenehanja prejemanja ali začetka prejemanja periodičnega dohodka; gre za odstop od načela o upoštevanju prejemkov v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

19.Ključna je razlaga prvega odstavka 21. člena ZSVarPre, ki določa, da kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Drugi odstavek 21. člena ZSVarPre pa določa, da se v primeru, če je upravičenec v obdobju iz 20. člena ZSVarPre periodični dohodek šele začel prejemati ali če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je periodični dohodek začel prejemati šele v mesecu vložitve vloge, kot višina njegovega lastnega dohodka upošteva višina zadnjega prejetega mesečnega dohodka.

20.Za razliko od drugega odstavka 21. člena ZSVarPre prvi odstavek tega člena ne predpisuje upoštevanja prejemka v mesecu vložitve vloge oziroma posebej ne predpisuje obdobja, na katerega bi bilo treba vezati ugotavljanje dejanskega stanja o tem, da je upravičenec ostal brez rednega periodičnega dohodka, kar pa ne utemeljuje upoštevanja dejanskega stanja na način, pri katerem vztraja toženka.

21.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUPJS center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po zakonu o splošnem upravnem postopku, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Po prvem odstavku 207. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)6 izda organ, ki je pristojen za odločanje, odločbo o zadevi, ki je predmet postopka, na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku. Iz te določbe izhaja, da se relevantno dejansko stanje nanaša na dejstva, ki so obstajala oziroma so nastala do odločitve prvostopenjskega organa. Že v zadevi VIII Ips 29/2023 je revizijsko sodišče poudarilo, da ZUPJS ne nalaga drugačnega okvira za ugotavljanje dejanskega stanja, kot izhaja iz 207. člena ZUP.7

22.ZSVarPre tudi ne vsebuje nobene določbe o tem, da bi bil okvir za ugotavljanje dejanskega stanje (glede dejstev o prenehanju prejemanja periodičnih dohodkov) ožji oziroma drugačen. Relevantna so torej dejstva, nastala do odločitve CSD dne 11. 7. 2023, in sicer zlasti to, da je tožniku 18. 6. 2023 potekla pogodba o zaposlitvi (in da je 6. 7. 2023 prejel zadnjo plačo za čas od 1. 6. 2023 do 18. 6. 2023). To pomeni, da v času od 19. 6. 2023 do 30. 6. 2023 ni več imel materialne varnosti iz naslova delovnega razmerja, denarna socialna pomoč pa je namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati (2. člen ZSVarPre).

23.Revizijsko sodišče torej pritrjuje sodiščema druge in prve stopnje, da toženka pri ugotavljanju lastnega dohodka za tožnika ne bi smela upoštevati dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o zaposlitvi, saj dohodkov iz tega naslova v bodoče ne bo več prejemal.8

24.Ker se je zadnje nakazilo plače v juliju 2023 nanašalo na delo v juniju 2023, tožnik pa bi bil v skladu s prvim odstavkom 38. člena ZSVarPre glede na datum vložitve vloge do denarne socialne pomoči upravičen od 1. 7. 2023, toženka napačno navaja, da bi prišlo do prekrivanja obdobja upravičenosti do denarne socialne pomoči z obdobjem, za katerega je prejel plačo.9

25.Tudi ni sprejemljiv argument toženke, naj se upošteva tožnikova zadnja prejeta plača, ne pa izguba zaposlitve iz razloga, ker se tudi po drugem odstavku 21. člena ZSVarPre upošteva prva prejeta plača, ne pa začetek zaposlitve. Podlaga odločitve v tem sporu namreč ni smiselna uporaba drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, ampak zgoraj opisana uporaba prvega odstavka 21. člena ZSVarPre.

26.Glede na vse navedeno se odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje glasi, da sta sodišči druge in prve stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabili 21. člen ZSVarPre.

27.Vrhovno sodišče je zato v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

28.Toženka mora zaradi neuspeha z revizijo tožniku povrniti stroške odgovora na revizijo po Odvetniški tarifi10, in sicer nagrado v višini 450 točk, kar z materialnimi stroški v višini 2 % od vrednosti storitve in 22 % DDV znaša 336,00 EUR.

29.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda te sodbe. Odločitev je sprejelo soglasno.

-------------------------------

1 Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl.

2 Ur. l. RS, št. 62/10 in nasl.

3 Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.

4 Med periodične dohodke po tem zakonu sodijo plače, pokojnine, preživnine, rente in drugi dohodki, ki jih upravičenec prejema v enakih ali podobnih zneskih v enakih ali podobnih časovnih obdobjih (tretji odstavek 21. člena ZSVarPre).

5 Več o različnih aspektih izračuna višine lastnega dohodka, ki se nanašajo tudi na tožnikov primer, v obrazložitvi Predloga Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), EPA: 1030-V z dne 5. 5. 2010, str. 96 do 98.

6 Ur. l. RS, št. 80/99 in nasl.

7 Ta zadeva se sicer ni nanašala na denarno socialno pomoč, ampak na ugotavljanje dejanskega stanja glede otroškega dodatka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1, Ur. l. RS, št. 26/14 in nasl).

9Tudi v primeru, če bi bilo izplačilo junijske plače predvideno po 11. 7. 2023 (npr. 18. 7. 2023; plačilni dan po drugem odstavku 134. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), ne bi prišel v poštev drugačen zaključek.

10Posledično je neutemeljeno tudi revizijsko opozarjanje na določbo četrtega odstavka 6. člena ZSVarPre, po katerem prejemnik denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 2, 11, 11/1, 21, 21/1, 38, 38/1 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 207, 207/1 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 9, 15, 15/1, 34, 34/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.