Jedro

Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj. Intervencijski interes je podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške postopka z odgovorom na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog Odvetniške družbe za dopustitev stranske intervencije na strani tožeče stranke zavrnilo (I. točka izreka). Hkrati je zavrnilo predlog navedene Odvetniške družbe za vpogled v spis in prepis spisa opr. št VIII Pg 4/2011 (II. točka izreka). Iz dejanskih ugotovitev v izpodbijanem sklepu izhaja, da je predlagatelj upnik tožeče stranke, saj ima do nje dve terjatvi v skupnem znesku 451.314,28 EUR, ki jih uveljavlja v dveh pravdnih postopkih. S tožečo stranko je bil v pravnem razmerju, saj je upnik tožeče stranke na podlagi pogodbe o opravljanju odvetniških storitev, iz katere izhajajo medsebojne pravice in obveznosti strank. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je tožeča stranka izkazala ekonomski, ne pa pravni interes. Izkazovanje le ekonomskega interesa za plačilo dveh terjatev, ne zadošča za intervencijski interes.

Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni razlog kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da priglašeni stranski intervenciji in prošnji za vpogled v spis ugodi.

Tožeča stranka je na predlagateljevo pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, naj pritožbo zavrže, kot prepozno, podrejeno pa da jo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

Pritožba je pravočasna, vendar ni utemeljena.

Predlagatelj je izpodbijani sklep prejel 21. februarja 2004 (vročilnica pripeta k list. št. 14). Pritožbo je vložil priporočeno po pošti 10. 3. 2014 (redna št. 15). Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se je iztekel v ponedeljek, 10. 3. 2014. Zadnji dan petnajstdnevnega roka je bila namreč sobota (8. 3. 2014). Pritožba, ki je bila vložena 10. 3. 2004, je bila torej pravočasna (četrti odstavek 111. člena ZPP).

Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bili razlogi med seboj neskladni.

Sodišče prve stopnje je v zadnjem odstavku izpodbijanega sklepa (stran 2, list. št. 83) obrazložilo, da je predpostavka stranske intervencije poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodna odločba vplivala na razmerje med njima oziroma bi vsebina sodbe posredno vplivala tudi na njegov položaj (npr. regresni zavezanec, solidarni zavezanec).

Sodišče druge stopnje razume navedene razloge v tem smislu, da je intervencijski interes podan takrat, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj. Slednje jasno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.

Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje stališče, da je do tožeče stranke v upniško-dolžniškem razmerju in da je zaradi slabega ekonomsko finančnega stanja tožeče stranke, izid predmetnega postopka bistven in bo vplival tudi na premoženjskopravno stanje tožeče stranke, posledično pa tudi na premoženjskopravni položaj predlagatelja kot upnika tožeče stranke. Z navedenimi pritožbenimi trditvami predlagatelj ponovno opredeljuje svoj ekonomski in ne pravni interes za to, da bi dosegel v konkretni pravdi na strani tožeče stranke intervencijski efekt (1).

Z izpodbijano 2. točko izreka sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo tudi predlog predlagatelja za vpogled v spis in prepis spisa. V obrazložitvi je navedlo, da predlagatelj zato, ker ni izkazal pravnega interesa, da bi vstopil v pravdo kot stranski intervenient, posledično tudi ni izkazal upravičenega interesa za pregled in prepis obravnavanega spisa.

Sicer lahko sodišče drugim osebam, ki imajo upravičeno korist dovoli pregled in prepis posameznih spisov (drugi odstavek 150. člena ZPP). Predlagatelj je navedene podatke zahteval v povezavi s priglašeno stransko intervencijo. Ker je sodišče druge stopnje zavrnilo neutemeljeno pritožbo zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa (o stranski intervenciji), je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pregleda in prepisa spisa. Zato pritožbenim navedbam, da je očitno izkazan predlagateljev interes, da se postopka udeležuje kot stranski intervenient, ni mogoče slediti.

Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. O stroških je sodišče druge stopnje odločilo, ker je šlo za posebno pravno razmerje med predlagateljem in tožečo stranko, ki ob izdaji končne odločbe ne bo vplivala na razmerja med pravdnima strankama in posledično na odločanje o stroških ob končni odločbi. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo pa niso bili potrebni. Pritožba tožeče stranke je bila pravočasna, poleg tega pa je bila pritožba poslana tožeči stranki le v vednost. Pri sklepu o stranski intervenciji namreč ne gre za sklep, za katerega se v pritožbenem postopku smiselno uporabljajo določbe o pritožbi zoper sodbo glede odgovora na pritožbo (drugi odstavek 366. člena ZPP). Zato stroški postopka z odgovorom na pritožbo niso bili potrebni in jih nosi tožeča stranka sama.

(1) Primerjaj tudi pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Druga knjiga, L. Ude, stran 265 do 270, posebej 268).