Jedro

Tožena stranka je kot obliko zaprošene brezplačne pravne pomoči štela revizijo ter v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je pojasnilo za vložitev revizije organu dne 15. 3. 2012 poslal prosilec. Sodišče na podlagi listin predloženega spisa ugotavlja, da tožnik takega pojasnila ni podal, priložene listine pa izkazujejo, da je bilo navedenega dne v spis vloženo soglasje odvetnika za zastopanje stranke za vložitev pravnega sredstva (revizije). Ker listinam v upravnem spisu ni priloženo pooblastilo za zastopanje stranke, sodišče ugotavlja, da tožena stranka na podlagi zgoraj navedenega vloženega soglasja odvetnika ne bi smela spreminjati v prošnji navedene želene oblike BPP iz pritožbe v revizijo.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, št. Bpp 45/2012 z dne 16. 3. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Odločitev je utemeljila s podatkom, da je prosilec 15. 3. 2012 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za vložitev pritožbe zoper sodbo ter z vlogo istega dne pojasnil, da želi vložiti revizijo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Psp 450/2011. Iz uvoda navedene sodbe je razvidno, da je tekel socialni spor prosilca zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zaradi plačila odškodnine v znesku 3.999,76 EUR. V 31. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da je revizija dovoljena v delovnih in socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter v premoženjskih, individualnih, delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. Po 374. členu ZPP prepozno, nepopolno ali nedovoljeno revizijo zavrže s sklepom sodnik sodišča prve stopnje brez naroka. Glede na to, da je vrednost spornega predmeta 3.999,76 EUR in torej ne presega 40.000 EUR, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, saj bi eventualno vloženo revizijo moral s sklepom zavreči že sodnik sodišča prve stopnje.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka. Za zavrnitev vloge ni nikakršne podlage, saj bi tožena stranka morala, če je že obstajal dvom o možnosti uspeha tožnika, le tega pozvati k dopolnitvi vloge oziroma zahtevati dopolnitev vloženega izrednega pravnega sredstva. Dne 14. 3. 2012 je tožnik na VS RS pravilno vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Psp 450/2011 z dne 2. 2. 2012, v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Ips 2361/2009 z dne 20. 9. 2011, zaradi plačila 3.999,76 EUR. Tožena stranka je s svojo odločitvijo arbitrarno in brez pooblastila prejudicirala predmetni spor ter se spustila v obravnavo utemeljenosti oziroma neutemeljenosti vložitve revizije, kar pa ni v njeni pristojnosti. S tem ali bo v primerih, ko vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska 40.000 EUR, VS RS dopustilo revizijo v skladu s 367.a členom ZPP, lahko odloča le VS RS, nikakor pa ne tožena stranka. Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo in sicer prvi odstavek 24. člena ZBPP, saj ima tožnik v postopku z izrednim pravnim sredstvom, to je predlogom za dopustitev revizije, verjetne izglede za uspeh. Hkrati je tožena stranka z izpodbijano odločbo kršila določbo 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, pravico do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in ugodi prošnji tožeče stranke oziroma podrejeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni vložila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi iz listin predloženega spisa izhaja, da je tožnik prošnjo za dodelitev BPP vložil 14. 3. 2012 in v njej navedel, da želi vložiti pritožbo. Prošnjo je tožnik vložil neposredno pri Okrožnem sodišču v Celju in ji priložil soglasje odvetnika A.A. z dne 14. 3. 2012, da bo zastopal stranko v postopku vložitve pritožbe zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Psp 450/2011 z dne 2. 2. 2012. Priložena je bila tudi kopija sodbe Psp 450/2012. Prav tako iz podatkov priloženega spisa izhaja, da je bila prošnja s sklepom Bpp 514/2012 odstopljena stvarno pristojnemu organu za odločanje, Delovnemu sodišču v Celju. Slednjemu je bilo dne 15. 3. 2012 predloženo soglasje odvetnika za zastopanje prosilca za vložitev pravnega sredstva (revizije) zoper prej navedeno sodbo.

Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in v kolikor ta zakon ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP), postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (v nadaljevanju ZUP). Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke navedene v 32. členu ZBPP, zato da lahko pristojni organ za BPP presodi ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP. Prošnja za BPP mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP, tudi podatke o zadevi in navedbo želene oblike pravne pomoči in obsega BPP. Če le teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati po določbah ZUP, ki se nanašajo na vlogo. Sodišče je že uvodoma navedlo, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe, vendar tožena stranka o tej, skladno z določbo 32. člena ZBPP zaprošeni obliki pravne pomoči, ni odločala. Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči štela revizijo, ter v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je pojasnilo za vložitev revizije organu dne 15. 3. 2012 poslal prosilec. Sodišče na podlagi listin predloženega spisa ugotavlja, da tožnik takega pojasnila ni podal, priložene listine pa izkazujejo, da je bilo 15. 3. 2012 v spis vloženo soglasje odvetnika za zastopanje stranke za vložitev pravnega sredstva (revizije). Ker listinam v upravnem spisu ni priloženo pooblastilo za zastopanje stranke, sodišče ugotavlja, da na podlagi dne 15. 3. 2012 vloženega soglasja odvetnika, tožena stranka ne bi smela spreminjati v prošnji navedene željene oblike BPP. Ker je bila prošnji priložena tudi sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Psp 450/2011 z dne 2. 2. 2012, zoper katero ni mogoče vložiti pritožbe, bi morala tožena stranka prosilca pozvati k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da vsebinski kriterij za dodelitev BPP ni izpolnjen. Sodišče je zato izpodbijano odločbo, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala upoštevati tudi, da revizija, kot izredno pravno sredstvo (367. člena ZPP), zajema tudi institut dopuščene revizije, torej ne gre za dve samostojni pravni sredstvi.

Sodišče je zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR povečani za 20% DDV.