Jedro

Iz določbe prvega odstavka 208. člena ZPP jasno izhaja, da pravdno sodišče, ko odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka oziroma na pravnomočnost sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi sklenilo, da se postopek z dnem 3.11.2010 nadaljuje z dediči pokojnega toženca B. S. V., N. T., J. T. in D. K..

Proti temu sklepu se N. T., J. T. in D. K. pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagajo razveljavitev sklepa. Navajajo, da do pravnomočnosti sklepa o dedovanju ni mogoče določiti, kdo dejansko so dediči po pokojni toženi stranki. Določbi 123. in 132. člena ZD, ki urejata uvedbo dedovanja v trenutku zapustnikove smrti in v istem trenutku tudi prehod zapuščine na dediče, namreč določata zgolj začasne oziroma pričakovane dediče, saj se lahko posameznik ali vsi izmed teh do konca zapuščinske obravnave na podlagi 133. člena ZD dediščini odpovejo. Kdo so dejanski dediči po določenem zapustniku, je zato jasno šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Sodišče je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek zoper potencialne dediče tožene stranke, čeprav zapuščinski postopek še ni pravnomočno končan. Tožene stranke imajo še vedno čas, da se dediščini odpovejo, kar bodo na zapuščinski obravnavi tudi storile. Z odpovedjo dedovanju bodo nove tožene stranke prišle v položaj, ko sploh nikoli niso bili dediči, kar pomeni, da ne morejo prevzeti procesnega položaja pokojne tožene stranke v tej pravdi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o nadaljevanju postopka z dediči pokojnega toženca pravilno oprlo na določilo 1. odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, po katerem se postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke, nadaljuje, ko ga dediči ali skrbnik zapuščine prevzamejo ali ko jih sodišče pozove, da to storijo. Iz navedene določbe tako po stališču pravne teorije kot tudi večinske sodne prakse jasno izhaja, da pravdno sodišče, ko odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka oziroma na pravnomočnost sklepa o dedovanju. V skladu z določbo 132. člena Zakona o dedovanju – ZD dediči vstopijo v vse zapustnikove podedljive pravice in obveznosti že v trenutku njegove smrti in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Dediči tako vstopajo v vsa zapustnikova pravna razmerja, razen strogo osebnih, torej tudi v procesna razmerja. S smrtjo zapustnika postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, seveda pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. Pritožbeno sodišče, ki presoja pravilnost in zakonitost sklepa prvostopenjskega sodišča v času njegove izdaje, zato ugotavlja, da odločitev sodišča ni preuranjena in ni v nasprotju z določbo 208. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi podatkov zapuščinskega spisa D 156/2010 ugotovilo, kdo so zakoniti dediči po pokojnem tožencu, pri čemer se do izdaje obravnavanega sklepa nobeden od dedičev še ni odpovedal dedovanju. Ker pravnomočen sklep o dedovanju ni pogoj za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil zaradi smrti stranke prekinjen, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.