Jedro

Podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov je predlagatelj taksne oprostitve dolžan predložiti, saj je samo tako mogoče ugotoviti izpolnjevanje pogoja po določbi prvega odstavka 11. člena ZST-1, torej ali bi bilo zaradi plačila sodnih taks ogroženo preživljanje predlagatelja in njegovih družinskih članov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo tožnikovemu ugovoru in razveljavilo plačilni nalog za plačilo takse I U 216/2009-3 z dne 12. 2. 2009 ter zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks v upravnem sporu, ki ga je tožnik sprožil proti odločbi Davčnega urada Brežice z dne 16. 9. 2008, v zvezi z odločbo Ministrstva za finance z dne 5. 1. 2009. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da na podlagi predloženih dokazil ni moglo ugotoviti, ali je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1. Stranka, ki uveljavlja taksno oprostitev, mora podatke o premoženjskem stanju družinskih članov, ki so jo dolžni preživljati, navesti zato, ker sodišče le tako lahko presodi, ali bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegovi družinski člani.

2. Tožnik v pritožbi zoper zavrnilni del zahtevka navaja, da bi podatki, ki jih je navedel v izjavi o premoženjskem stanju z dne 5. 3. 2009, morali sodišču zadoščati za pozitivno odločitev o predlogu za oprostitev plačila taks. Tožnik je v predlogu za taksno oprostitev odgovoril na vsa postavljena vprašanja, podatkov o premoženju žene pa ni uspel pridobiti. Sodišča in drugi državni organi lahko v primeru, če predlagatelj ali njegovi družinski člani ne predložijo potrebnih podatkov, podatke pridobijo po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke. Po drugem odstavku 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Četrti odstavek istega člena ZST-1 določa, da če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri in v ta namen pridobi potrebne podatke iz uradnih evidenc.

5. Vrhovno sodišče po vpogledu v sodni spis ugotavlja, da tožnik sodišču prve stopnje ni predložil vseh podatkov, kot jih zahtevajo navedene določbe ZST-1, saj ni predložil podatkov o premoženjskem stanju svoje žene. Tožnik je hkrati s tožbo z dne 11. 2. 2009 vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Z dopisom z dne 23. 2. 2009 je sodišče tožnika pozvalo, da v skladu z 12. členom ZST-1 predlogu priloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu. Dne 6. 3. 2009 je tožnik sodišču poslal obrazec z izjavo o premoženjskem stanju, v katerem pa je manjkala celotna tretja stran obrazca (podatki o premoženjskem stanju), zato ga je sodišče z dopisom z dne 10. 4. 2009 ponovno pozvalo, da vloži popoln obrazec ter podatke glede morebitnih družinskih članov. Tožnik je dne 16. 4. 2009 sodišču poslal nov izvod obrazca izjave o premoženjskem stanju, v katerem je glede svojega premoženjskega stanja navedel, da je prejemnik pokojnine oziroma nadomestila iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter lastnik osebnega vozila, vendar ni navedel niti podatka o višini prejemkov niti podatka o vrednosti, letniku ali znamki vozila. Poleg tega je iz tožnikove vloge z dne 16. 4. 2009 razvidno, da ima tožnik družinske člane, ni pa navedel nobenih podatkov v zvezi z njihovim premoženjskim stanjem.

6. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je po presoji Vrhovnega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tožnik ni navedel vseh podatkov. Iz predloženih podatkov pa ni mogoče sklepati niti o višini njegovih prihodkov niti o vrednosti njegovega premoženja, podatkov o premoženju družinskih članov pa tožnik sploh ni predložil. Podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov je predlagatelj taksne oprostitve dolžan predložiti, saj je samo tako mogoče ugotoviti izpolnjevanje pogoja po določbi prvega odstavka 11. člena ZST-1, torej, ali bi bilo zaradi plačila sodnih taks ogroženo preživljanje predlagatelja in njegovih družinskih članov. Glede na navedeno ni mogoče sklepati, ali bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam ali njegovi družinski člani.

7. Tožnikove navedbe, da bi moralo sodišče samo po uradni dolžnosti priskrbeti podatke iz uradnih evidenc, če jih ne predloži stranka sama, so neutemeljene. Iz določbe četrtega odstavka 12. člena ZST-1 je razvidno, da sodišče pridobiva podatke iz uradnih evidenc v primeru, če dvomi o resničnosti strankinih navedb in jih zato po uradni dolžnosti preveri. Glede na to, da sodišče o predlogu za taksno oprostitev odloča na predlog stranke, je tudi stranka, da bi se njena vloga lahko obravnavala, sama dolžna priskrbeti potrebne podatke, da bi se njena vloga lahko obravnavala, kot jih predpisuje zakon. Tudi iz izjave, zapisane na četrti strani obrazca ZST-1, je razvidno, da stranka izjavi, da lahko sodišče podatke iz uradnih evidenc po uradni dolžnosti pridobiva z namenom preverjanja predloženih podatkov in ne zaradi dopolnjevanja nepopolnih oziroma manjkajočih podatkov. Glede na navedeno je bilo po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno.

8. Tožnik je pritožbi priložil ponovno izpolnjen izvod obrazca ZST-1 ter kopijo plačilne liste za mesec april 2008 za svojo ženo. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za nedopustno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 74. člena ZUS-1. Tožnik sicer zatrjuje, da teh podatkov tudi tožnikova žena objektivno ni mogla pridobiti, vendar ni z ničimer izkazal, čemu tožnikova žena do konca postopka na prvi stopnji ni mogla pridobiti podatkov o lastnem premoženjskem stanju.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.