Jedro

Količina alkohola v organizmu je eden najpomembnejših argumentov za izrek tega ukrepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šlo pri obdolžencu za izredno visoko stopnjo alkoholiziranosti, zaradi katere je bil obdolženi popolnoma nesposoben varne udeležbe v prometu, njegova odločitev, da se vseeno vključi v promet, pa že sama po sebi kaže na pomanjkljivosti pri ustrezni presoji, ki terja začasno omejitev obdolženca v cestnem prometu. Obdolženi je imel dve uri po nesreči (ko je bil torej že v eliminacijski fazi) še vedno najmanj 1,96 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa kar 3,16 g/kg, ravno alkoholiziranost pa je eden najpogostejših in tudi najnevarnejših povzročiteljev prometnih nesreč s tragičnimi posledicami.

Logično je torej, da lahko sodišče obdolžencu v kazenskem postopku, ko zoper njega vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, zaradi takšne stopnje alkoholiziranosti, ki v prekrškovnem postopku pomeni avtomatičen odvzem vozniškega dovoljenja, začasno odvzame vozniško dovoljenje.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Trbovljah zavrnilo ugovor obdolženčeve zagovornice, ki ga je podala zoper sklep istega sodišča I K 25862/2023 z dne 17. 4. 2023, s katerim je sodišče obdolžencu za čas trajanja kazenskega postopka odvzelo vozniško dovoljenje.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 25862/2023 z dne 17. 4. 2023 razveljavi ter obdolžencu vozniško dovoljenje vrne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme sodišče, če teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, na obrazložen predlog upravičenega tožilca odrediti, da se obdolžencu odvzame vozniško dovoljenje za čas, dokler traja postopek. ZKP torej vsebinskih pogojev za začasni odvzem vozniškega dovoljenja izrecno ne določa. Med tekom kazenskega postopka je edini pogoj za uporabo tega ukrepa dejstvo, da zoper obdolženca teče postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa. Je pa glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-328/04-22 z dne 29. 5. 2008 jasno, da je cilj ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja čimprejšnja izločitev nevarnega voznika iz javnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu in s tem tudi ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, namen in narava omejevalnega ukrepa pa sta enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja (enako izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 223/98 z dne 12. 11. 1998). Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu VII Kp 40100/2015 z dne 26. 1. 2016 poudarilo, da se odvzem vozniškega dovoljenja za čas, dokler traja kazenski postopek, odredi, če obstaja nevarnost, da bi storilec še naprej ogrožal javni promet. 5. Vsa zgoraj izpostavljena izhodišča je po presoji sodišča druge stopnje upoštevalo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ter sklepu, s katerim je obdolžencu začasno odvzelo vozniško dovoljenje, in pravilno zaključilo, da je količina alkohola v organizmu eden najpomembnejših argumentov za izrek tega ukrepa. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šlo pri obdolžencu za izredno visoko stopnjo alkoholiziranosti, zaradi katere je bil obdolženi popolnoma nesposoben varne udeležbe v prometu, njegova odločitev, da se vseeno vključi v promet, pa že sama po sebi kaže na pomanjkljivosti pri ustrezni presoji, ki terja začasno omejitev obdolženca v cestnem prometu. Obdolženi je imel dve uri po nesreči (ko je bil torej že v eliminacijski fazi) še vedno najmanj 1,96 g/kg alkohola v krvi, v urinu pa kar 3,16 g/kg, ravno alkoholiziranost pa je eden najpogostejših pa tudi najnevarnejših povzročiteljev prometnih nesreč s tragičnimi posledicami. Zato je na mestu zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na vse izpostavljene okoliščine izkazan neustrezen odnos obdolženca do drugih udeležencev v prometu in odsotnost potrebne skrbi za telesno celovitost drugih ljudi.

6. K tem razlogom sodišča prve stopnje pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz spisovnih podatkov (skice, zapisnika o ogledu, fotografij) izhaja, da je bila v času prometne nesreče noč, vozišče je bilo zaradi deževnega vremena mokro, do nesreče pa je prišlo v naselju, na ravni utemeljenega suma pa je tudi izkazano, da obdolženi pred trkom ni zaviral in ni ustavljal. Iz uradnega zaznamka o zbranih obvestilih od B. B. z dne 12. 4. 2013, ki je bila voznica drugega avtomobila, izhaja, da je bil obdolženi zelo nastrojen proti oškodovanki, ko je klicala policijo in se ga je kar ustrašila, iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 11. 4. 2023 pa izhaja, da je ob prihodu policistov na kraj obdolženi slednjim povedal, da ima v družini policiste na visokem položaju ter da naj mu ne dajo „pihati“, da mu lahko spregledajo vse skupaj. Vse navedeno pa kaže tudi na osebnost obdolženca, ki se je na pot odpravil kljub visoki stopnji alkoholiziranosti in neugodnim vremenskim razmeram, po prometni nesreči se je jezil na oškodovanko zaradi klica na policijo, po prihodu policistov pa je celo skušal, s sklicevanjem na poznanstva v policiji, doseči, da se mu vse skupaj spregleda. Na ravni utemeljenega suma je torej izkazano, da je obdolženi brezbrižen voznik, ki nima v uvidu nobene skrbi za telesno celovitost drugih udeležencev v prometu, hkrati pa tudi nima nikakršnega uvida v svoje napačno ravnanje in išče možnosti, da ne odgovarja za svoja ravnanja. Glede na pojasnjeno torej pri obdolžencu razlog začasnega odvzema vozniškega dovoljenja niso zgolj okoliščine samega obravnavanega kaznivega dejanja in stopnja njegove alkoholiziranosti, temveč tudi osebnost obdolženca. Navsezadnje k temu lahko dodamo tudi njegovo prejšnje življenje, saj je iz izpisa razvida izdanega plačilnega naloga razvidno, da mu je bil izdan plačilni nalog za prekršek po petem odstavku 41. člena Zakona o motornih vozilih, torej obdolženi ni imel tehnično izpravnega vozila, kar ponovno kaže na njegovo brezbrižnost do varnosti drugih ljudi v prometu.

7. Pritožnica glede na pojasnjeno s pritožbo, v kateri izraža nestrinjanje z zaključki sodišča prve stopnje, ne more biti uspešna. Pravilno sicer poudarja, da je pri presoji obstoja nevarnosti, da bo storilec še naprej ogrožal javni promet, potrebno upoštevati njegovo osebnost, prejšnje življenje in način storitve kaznivega dejanja. Vendar je v prejšnjih dveh točkah tega sklepa pojasnjeno, da so vse te okoliščine pri obdolžencu podane. Samo dejstvo, ki ga izpostavlja pritožnica, da obdolženi kljub dolgoletnemu vozniškemu stažu ni bil do obravnavanega dogodka nikoli obsojen za kaznivo dejanje ter da ima urejene osebnostne, družinske in službene razmere, zato ne more omajati pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, da je obdolženi nevaren voznik, ki ga je potrebno izločiti iz javnega prometa, da bi se preprečilo nadaljnje ogrožanje življenj in zdravja drugih udeležencev v javnem prometu. Pritožničine navedbe, da še ni bil kaznovan za prekrške pa so v nasprotju z že predstavljeno listinsko dokumentacijo.

8. Pritožnica v pritožbi izpostavlja prakso rednih sodišč iz katere izhaja, da ni dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo njegovih posledic, vendar pri tem spregleda, da pritožbeno sodišče na prakso rednih sodišč ni vezano, hkrati pa obstoji tudi temu nasprotna praksa rednih sodišč. Tako iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani VII Kp 82975/2022 z dne 11. 4. 2023 izhaja, da večja intenzivnost obravnavanega dogodka narekuje pritrditev pritožbeni navedbi, da ni utemeljena izključitev možnosti sklepanja o nevarnosti storilca pri odločanju o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja na podlagi okoliščin kaznivega dejanja, iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 57180/2017 z dne 1. 3. 2018 pa, da stopnja alkoholiziranosti, ki po določbah ZPrCP in ZP-1 pomeni pogoje za takojšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, vsekakor kaže na nevarnega voznika. Tudi iz komentarja Zakona o kazenskem postopku izhaja, da je praksa glede začasnega odvzema vozniškega dovoljenja do obdolžencev, ki so bili med storitvijo domnevnega kaznivega dejanja alkoholizirani, načeloma stroga, zgolj izjemoma pa sodišča presodijo, da začasen odvzem vozniškega dovoljenja ni potreben, čeprav je bil obdolženec med domnevno storitvijo kaznivega dejanja pod vplivom alkohola.1 Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da je po drugem odstavku 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) še dovoljena meja (v kolikor ne gre za mlade ali poklicne voznike) do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, kar pomeni, da je obdolženi za skoraj štirikrat presegel dovoljeno mejo. Po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP se vozniku, ki ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi poleg denarne kazni izreče tudi 18 kazenskih točk, kar je glede na določbo prvega odstavka 22. člena Zakona o prekrških (ZP-1) maksimalna predpisana višina kazenskih točk za prekršek zoper varnost cestnega prometa. Po določbi šestega odstavka 22. člena ZP-1 pa se imetniku vozniškega dovoljenja izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje, če je storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in mu je bila za ta prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Glede na pojasnjeno bi bilo torej obdolžencu, ki je imel dve ure po nesreči še vedno v krvi kar 1,96 g/kg alkohola v krvi, v kolikor bi bil obravnavan za prometni prekršek, poleg denarne kazni izrečenih tudi 18 kazenskih točk, posledično pa bi mu bilo zato izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Logično je torej, da lahko sodišče obdolžencu v kazenskem postopku, ko zoper njega vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa, zaradi takšne stopnje alkoholiziranosti, ki v prekrškovnem postopku pomeni avtomatičen odvzem vozniškega dovoljenja, začasno odvzame vozniško dovoljenje.

9. S pritožbenimi navedbami, da je obdolženec pravilno vozil po svojem smernem vozišču, pritožnica ponavlja zagovor obdolženca, ki bo predmet presoje sodišča prve stopnje na glavni obravnavi in ga v tej fazi postopka pritožbeno sodišče ne more ocenjevati. Iz enakih razlogov se pritožbeno sodišče tudi ne opredeljuje do pritožbenih navedb, v katerih pritožnica zatrjuje, da je sodišče v izpodbijanem sklepu neargumentirano sledilo očitkom iz obtožnega predloga in da je nevarno situacijo povzročila pravzaprav voznica B. B. Pritožničino izpostavljanje, da nihče v dogodku ni utrpel poškodb, na odločitev o odvzemu vozniškega dovoljenja ne more vplivati, je pa tudi sodišče prve stopnje pravilno poudarilo, da je zgolj naključju pripisati, da sta bili posledici te prometne nesreče zgolj poškodovani vozili, zlasti glede na dejstvo, da je bil v oškodovankinem vozilu tudi majhen otrok.

10. Pritožnica tudi neutemeljeno navaja, da je izrečeni ukrep nesorazmeren in da sodišče prve stopnje ni ugotovilo konkretnih okoliščin, ki bi kazale na obstoj ponovitvene nevarnosti, saj je sodišče prve stopnje pravilno glede na sam potek prometne nesreče in obdolženčevo vlogo pri tem (skupaj z visoko stopnjo alkoholiziranosti) zaključilo in obrazložilo, da je ukrep sorazmeren (točka 13 izpodbijanega sklepa in točka 5 sklepa s katerim je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje). Obdolženi namreč pomeni resno nevarnost za telesno integriteto in življenja drugih udeležencev v prometu, zato je potrebno omejiti njegovo udeležbo v javnem prometu. Ob izkazani nevarnosti obdolženca tako na presojo sorazmernosti ne more vplivati obdolženčeva dosedanja nekaznovanost za kazniva dejanja, ki jo izpostavlja pritožnica. V nasprotju s podatki spisa ob tem še navaja, da tudi nikoli ni bil obravnavan za prekrške ter da ni povzročil neposredne nevarnosti za življenje in telo, saj je le-ta zaenkrat izkazana na ravni utemeljenega suma.

11. V celoti so tudi neutemeljene navedbe pritožnice glede neobrazloženosti tožilskega predloga za odvzem vozniškega dovoljenja glede obstoja utemeljenega suma in glede utemeljitve razlogov za začasni odvzem vozniškega dovoljenja. Iz spisovne dokumentacije je namreč razvidno, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, Zunanji oddelek v Trbovljah, dne 14. 4. 2023 na sodišče hkrati vložilo obtožni predlog, v katerem je pojasnjeno, na podlagi česa je podan utemeljen sum za obdolžencu očitano kaznivo dejanje, ter predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, v katerem so pojasnjeni razlogi za izrek tega ukrepa. Po izdaji sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, v katerem je v točki 2 obrazložitve tudi pojasnjen obtožbeni očitek, ki izhaja iz podatkov spisa, pa je imel obdolženi možnost podaje ugovora, ki jo je tudi izkoristil. Glede na pojasnjeno je imel obdolženi vse možnosti, da zavzame stališče glede dejanskih in pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka ter da se izjasni o procesnem gradivu, zato pritožnica, ki trdi drugače, ne more biti uspešna.

12. Na okoliščine, ki jih izpostavlja pritožnica, da obdolženi vozniško dovoljenje nujno potrebuje, ker opravlja triizmensko delo, da živi nekaj kilometrov oddaljen od trgovine, zdravnika, pošte, banke in živi z očetom, ki lahko vsak trenutek potrebuje zdravstveno oskrbo, pa pritožbeno sodišče pripominja, da bi na to moral obdolženi misliti preden je vinjen sedel za volan.

13. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).

14. Ker obdolženčeva zagovornica s pritožbo ni uspela, je obdolženi dolžan na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 3. člena Zakona o sodnih taksah plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 30,00 EUR po tarifni številki 74013. 15. Sodišče druge stopnje sklepno še pripominja, da je potrebno predmetni postopek, v katerem je bil obdolžencu izrečen osebni omejevalni ukrep – torej začasni odvzem vozniškega dovoljenja, voditi strnjeno in hitro, zato je smotrno, da sodišče prve stopnje naslednjo glavno obravnavo razpiše v čim krajšem času, saj glavna obravnava razpisana za dne 28.11.2023 ne pomeni strnjenega in hitrega vodenja kazenskega postopka.

1 L. Selinšek v Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2023, str. 726.