Jedro

Zakonska določba 28. člena ZPOP-1 je tudi upoštevana v predmetnem razpisu, po katerem v skladu s točko 5. ter 13. vse popolne in ustrezne vloge oceni komisija za dodelitev sredstev, iz točke 13. pa nadalje izhaja, da pa bo uprava Sklada o njih odločila najkasneje v 60 dneh od roka za predložitev vlog. Tak način postopanja pa je razviden tudi iz podatkov spisa. Pavšalno zatrjevanje tožnice o subjektivnosti oziroma domnevnem klientelizmu komisije zaradi zavrnitve upravnega organa tožnice po seznanitvi z imeni članov komisije pa sodišče tudi ne more sprejeti, zaradi česar je tudi ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljenega.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevka tožnice in toženke za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Upravni organ je s sklepom, št. SIA08/00028 z dne 4. 7. 2008, zavrnil vlogo tožnice. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica vložila prošnjo za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij v letu 2008. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati projekt, s katerim kandidira vlagatelj za subvencijska sredstva, je tudi navedeno, da ''mora razvoj tehnologije potekati v podjetju v vseh fazah, od ideje in raziskav do uporabe v poslovnem procesu in mora biti rezultat razvoja v podjetju''. Iz poslovnega načrta tožnice je razvidno, da bo podjetje pri razvoju sodelovalo z ostalimi družbeniki: A. d.o.o., B. d.o.o., C. s.p. - torej ne gre za njihov lasten razvoj. Priložen finančni del poslovnega načrta pa je neuporaben, zato ni mogoče opredeliti zaprtosti finančne konstrukcije in zagotovljene likvidnosti ter zagotovljeno poslovanje z dobičkom po uvedbi novega poslovnega programa. Uprava organa je zato odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožnica je v tožbi navedla, da je pravočasno vložila vlogo, ker je z oziroma na omenjeni razpis postala član ..., zato ni bilo nobenega objektivnega vzroka, da ne bi bila deležna podpore za ciljno skupino P2A/08. Pri tem so ji nastali stroški, saj je izdelavo poslovne dokumentacije zaupala visoko strokovno usposobljenim institucijam in posameznim strokovnjakom. Vlogi je tožnica predložila finančno prilogo. Kot je razvidno na strani 6 finančne priloge k poslovnemu načrtu podjetja (točka 2.1 – Investicija, 2. 2 – Viri financiranja investicije in 2.3 – Subvencija, kolona za leto 2008 in 2009), v obrazcu manjka kolona za leto 2010. Na straneh 14, 15, 16, 17, 18 je razvidno, da organ zahteva v vzorcih poslovnega načrta podatke za 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011. Točka 7 – kazalnik poslovanja ne more prikazati realnih finančnih kazalnikov, saj zaradi manjka kolone za leto 2010 to ni mogoče. Na to je bil upravni organ pravočasno opozorjen. V sklepu so navedeni popolnoma drugi vzroki za zavrnitev subvencije namesto odziva na izrečene pripombe tožnice. Zato tožnica tudi prilaga sodišču kot dokaz potek komuniciranja med njo in organom. Tako izpodbijani sklep, kot tudi ponovni negativni odgovor organa na prošnjo tožnice, da naj ponovno odloči o zadevi, dokazujejo, da organ nikoli ni imel namena odobriti subvencije tožnici. To je možno ugotoviti tudi zato, ker organ noče imenovati članov ocenjevalne komisije. Tožnici je bila s takim postopanjem povzročena škoda, odgovoren zanjo pa je upravni organ. V dopisu z dne 25. 7. 2008 je tožnica ponovno prosila, da ji pove imena članov komisije, ki je prišla do te ''strokovne ugotovitve'', da se vloga zavrne. Organ tega ni storil, zato tožnica ne more ugotavljati subjektivnosti te komisije (domnevnega klientelizma v drugih primerih), prav tako ne more definirati neformalnih povezav, ki so lahko vplivale na zavrnitev. Zato je sodišču predlagala, da pribavi spis oziroma vso dokumentacijo, na katero organ opira svoj sklep, po potrebi zasliši predlagane priče in razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne organu v ponovno odločanje, tako, da bo tožnica lahko izdelala poslovni načrt, kot je strokovno ustrezno za leto 2008, 2009 in 2010, hkrati pa naj sodišče naloži organu, da tožnici povrne stroške postopka.

V odgovoru na tožbo je upravni organ kot zastopnik toženke navedel, da kot nacionalna finančna institucija zagotavlja finančna sredstva in druge ugodnosti mikro, malim in srednje velikim podjetjem v RS. Na predmetni javni razpis se je prijavila tudi tožnica z investicijo Razvojni projekt – ... Ni sporno, da je tožnica vlogo podala pravočasno. Sporna pa je ustreznost vloge. Tožnica je uporabila predlog poslovnega načrta toženke, ki ga je le-ta izdelala kot pripomoček podjetjem pri prijavi na javne razpise. Res v točki 2 ni kolone za leto 2010. Finančni del poslovnega načrta organa omogoča prikaz realnih rezultatov le za investicije, ki trajajo manj kot 2 leti. Kljub ugotovljenemu dejstvu, o katerem se je tožnica tudi pogovorila z delavcem organa, pa je tožnica poslala le delno spremenjeni finančni del poslovnega načrta, ki še vedno ni zadostoval za oceno komisiji. Poslovni načrt organa je pripomoček za vse javne razpise, katerih število se v letu giblje med 4 do 7. V nobenem primeru organ ne odgovarja za nikakršno posredno ali neposredno škodo ali neprijetnosti, ki bi uporabniku nastale zaradi uporabe tega programa. V navodilih za pripravo finančnega dela poslovnega načrta tudi jasno piše, da če rezultati, dobljeni s programskim orodjem, ne dajejo slike podjetja, kot si jo je podjetnik zamislil, naj služi ta finančni načrt le kot podlaga in napotek za izdelavo lastnega finančnega dela poslovnega načrta podjetja. Prav tako je tožnica v prijavnem listu za sofinanciranje predvidela 124.690,00 EUR skupnih upravičenih stroškov projekta. Od vseh upravičenih stroškov naj bi šlo kar 97.942,00 EUR za plače zaposlenih, ki delajo v razvoju, kljub temu, da je tožnica nameravala zaposliti le 2 osebi v juliju 2008 in je maksimalno priznan strošek plače na zaposlenega v višini 1.400,00 EUR, kar pomeni, da je strošek, ki bi ga tožnica lahko prejela za zaposlenega, le 11.200,00 EUR. Nadalje je tožnica predvidela 75.000,00 EUR subvencije. Med splošnimi pogoji javnega razpisa je jasno zapisano, da znaša maksimalna višina subvencije po tem razpisu 25.000,00 EUR. Tožnica je očitno spregledala, da je sicer možno prejeti subvencijo še v naslednjih dveh letih pri ciljnih skupinah P2B in P2C, vendar pa morajo imeti podjetja pridobljeno predhodno soglasje organa za nadaljnjo kandidaturo. Pri pregledu poslovnega načrta tožnice in prilog pa je tudi razvidno, da bo razvoj izdelka potekal tudi izven podjetja (pisma o nameri), kar pa je tudi v nasprotju s splošnimi pogoji razpisa. Predlagal je zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov.

Tožnica je v pripravljalni vlogi še dodala, da je organ spregledal, da omenjeni trije družbeniki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sestavljajo komanditno družbo kot dvojno družbo, kar pomeni, da gre za posebno obliko d.n.o., saj so po eni strani osebe, ki se med seboj tesneje povezujejo v družbo in so pripravljene vložitvi v družbo svoje delo in sredstva ter deliti usodo z družbo, po drugi strani pa gre za skupino podjetnikov, ki težijo le k denarni naložbi in ne želijo vplivati na poslovanje družbe, zlasti pa ne želijo prevzeti rizika za obveznosti družbe. V k.d. je vsaj eden ali več osebno odgovornih družbenikov, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem (komplementar) in najmanj eden ali več družbenikov, ki sicer vložijo sredstva v družbo, vendar osebno ne odgovarjajo za obveznosti družbe (komanditist). V tem primeru gre za k. d. kot dvojno družbo, ki je atipična, pri kateri je komplementar družba, v kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Po razpisu taka družba ni izključena, kar je pravilno, ker taka družba obljublja več možnosti za uspeh, saj gre za sinergijo strokovnjakov s skupnim namenom. Verjetno je, da je organ spregledal, da družbeniki A., B. in C. s.p. tvorijo k.d. kot dvojno družbo. Gre torej za lastni razvoj v novi združeni organizaciji, saj so sinergijsko s skupnim razvojnim namenom ustanovili svojo novo družbo kot k.d. - dvojno družbo, ki so jo tudi registrirali na sodišču. Ne bo šlo za razvoj vsakega od družbenikov posebej, ampak za njihov skupen razvoj. Pri izdelavi poslovnega načrta se je predvidevalo, da bo družba v poslovnim letih 2008, 2009 in 2010 skupno prejela subvencijo v višini 75.000,00 EUR, vsa ostala sredstva pa bo družba priskrbela z dokapitalizacijo in posojili ustanoviteljev družbe. Gre za dejstvo, da je razvojni projekt izključna namera prijavitelja, da pa bodo na razvojnem projektu sodelovali komplementar in komanditista. Z njimi pa se projektna skupina ne bo zaključila, ampak bodo na tem projektu sodelovali strokovnjaki različnih strok. V pripravljalni vlogi z dne 6. 4. 2009 je še dodala, da je morala dopolniti svojo vlogo le s prijavnim listom za sofinanciranje zagona inovativnih in inkubiranih podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2008 ter seznamom upravičenih stroškov, kar pomeni, da je organ ostalo očitno štel za ustrezno. Vse navedbe pred ugotovitvijo ''Uprave Javnega sklada RS za podjetništvo'' o zavrnitvi vloge v izpodbijanem sklepu pa so očitno brezpredmetne, saj je o vlogi tožnice odločila uprava in ne komisija. Tožnica je opozorila organ, da obrazec za finančni del načrta ne vsebuje tretjega predvidenega leta in je organ predlog o dopolnitvi obrazca sprejel, hkrati pa ji dal navodilo o dopolnitvi načrta, kar pa je tožnica tudi upoštevala. Tožnica v nadaljevanju navaja tudi nadaljnjo komunikacijo (po že izdaji izpodbijanega sklepa in vloženi tožbi) med njo in organom z navedbami o ponovni prijavi na razpis za leto 2009. Upravni organ je v pripravljalni vlogi še dodal, da v zvezi s komisijo o dodelitvi sredstev organ upošteva ustrezno zakonodajo – Zakon o podpornem okolju za podjetništvo ter Pravilnik o izvajanju javnih razpisov Sklada, po katerem imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni. Predlagal je čimhitrejšo rešitev zadeve.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o zavrnitvi vloge tožnice za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij v letu 2008. Iz podatkov izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da se je tožnica z vlogo prijavila na Javni razpis za sofinanciranje (subvencije) zagona inkubiranih in inovativnih podjetij P2(A, B, C, D) v letu 2008, objavljenem v Uradnem listu št. 18/08, in sicer z Razvojnim projektom ''...''. Med splošnimi pogoji, določenimi v citiranem javnem razpis, je bilo v točki 4.1. navedeno, da mora imeti podjetje zaprto finančno konstrukcijo in zagotovljeno likvidnost za naslednje obdobje, ki je opredeljena v poslovnem načrtu, ter zagotovljeno poslovanje z dobičkom po uvedbi novega poslovnega programa v poslovni proces. Teh pogojev pa tožničina finančna priloga k poslovnemu načrtu (kar posredno priznava tudi tožnica) po oceni ocenjevalne komisije ni izkazovala, saj je bil poslovni načrt neuporaben, kar je bil tudi eden izmed razlogov za zavrnitev tožničine vloge. Tožnica sicer meni, da ji zaradi neustreznosti ponujenega računalniškega programa poslovnega načrta (kazalniki poslovanja niso točni zaradi manjka kolone za leto 2010) s strani upravnega organa ni mogoče očitati neizpolnjevanja tega pogoja, vendar pa že iz navodil za uporabo Poslovnega načrta za gospodarske družbe izhaja, da gre le za pripomoček potencialnim prijaviteljem, pri čemer je tudi navedeno, da Sklad ne pogojuje, da se poslovni načrt izdela preko ponujenih računalniških programov, temveč ga lahko podjetja predložijo v poljubni obliki, zahteva Sklada pa je samo ta, da so podatki in poslovne zamisli v poslovnem načrtu dovolj jasno razkriti in prikazujejo stanja, ki ekonomsko upravičujejo investicijo in s tem dokazujejo možnost povrnitve Skladovih sredstev. Na drugačno odločitev zato tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da je bil organ o tem opozorjen ter da je tožnica po opozorilu ter dogovoru z upravnim organom v tem delu tudi dopolnila svojo vlogo, ki pa po svoji vsebini (še vedno) ni bila ustrezna. Že ta ugotovitev pa je bila zadosten razlog za zavrnitev tožničine vloge. Tožnica pa se tudi moti, ko meni, da je zaradi dopolnitve vloge po pozivu upravnega organa (le) na predložitev s prijavnim listom za sofinanciranje ter seznamom upravičenih stroškov upravni organ očitno štel ostali del vloge za ustreznega, saj je bila vloga tožnice najprej glede na predpisano vsebino vloge iz 15. točke razpisa nepopolna, zaradi česar je bila tožnica pozvana na njeno dopolnitev, kar je tudi storila, vendar pa to še ne pomeni, da pa je vloga po tem bila vsebinsko ustrezna oziroma, da je izpolnjevala pogoje iz razpisne dokumentacije. O sprejemu projektov v financiranje se namreč odloča na podlagi vlog prijaviteljev (in njim priloženih dokazil), ki pa morajo tako formalno kot tudi vsebinsko ustrezati vsem pogojem razpisa, iz česar sledi, da je na prijavitelju breme, da svojo prijavo na razpis ustrezno utemelji in izkaže izpolnjevanje vseh pogojev.

Sodišče se sicer strinja s tožnico, da glede na statusno obliko podjetja kot dvojne družbe ni mogoče šteti, da zaradi sodelovanja družbenikov A., B., C. s.p., pri razvoju projekta, ne gre za lasten razvoj - kar je bil tudi eden izmed razpisnih pogojev in nadaljnji razlog za zavrnitev vloge, saj gre za družbenike podjetja A. d.o.o. & D., k.d., torej podjetja, ki se je tudi prijavilo na obravnavani razpis in ki je nosilec pravic in obveznosti, vendar pa, upoštevajoč zgoraj navedeni zavrnilni razlog (neuporabnost finančne priloge k poslovnemu načrtu), zmotna ocena o neizpolnjevanju (tudi) tega pogoja na pravilnost odločitve organa ne vpliva.

V zvezi s tožbenimi očitki o kršitvi pravil postopanja pa sodišče tudi ugotavlja, da po določbi 28. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1, Uradni list RS, št. 102/07) ocenjevanje popolnih vlog opravi komisija, sklepe o izboru posameznih prejemnikov sredstev oziroma obvestila neizbranim vlagateljem pa izda izvajalec razpisa. Te zakonske določbe so tudi upoštevane v predmetnem razpisu, po katerem v skladu s točko 5. ter 13. vse popolne in ustrezne vloge oceni komisija za dodelitev sredstev, iz točke 13. pa nadalje izhaja, da pa bo uprava Sklada o njih odločila najkasneje v 60 dneh od roka za predložitev vlog. Tak način postopanja pa je razviden tudi iz podatkov spisa. Pavšalno zatrjevanje tožnice o subjektivnosti oziroma domnevnem klientelizmu komisije zaradi zavrnitve upravnega organa tožnice po seznanitvi z imeni članov komisije pa sodišče tudi ne more sprejeti, zaradi česar je tudi ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljenega.

K 2. točki izreka: Sodišče je zahtevka tožnice in toženke za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.