Jedro

Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na katerega od pravno veljavnih načinov. Na presojo, do kam sega močnejša pravica enega ali drugega mejaša, gradbeni poseg na sporni površini ne more vplivati. Enako pa velja tudi za primer, da bo sodišče urejalo mejo na podlagi zadnje mirne posesti. Zadnja mirna posest je namreč tisto posestno stanje, ki sta ga določeno dobo pred začetkom spora oba mejaša poznala, upoštevala in spoštovala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora takoj po prejemu sklepa ustaviti vsa prostorsko gradbena dela pri ureditvi leve brežine M. potoka in utrditev prometne poti ob škarpi potoka, ki ju izvaja na zemljiščih s parc. št. 243, 245/3 in 162/9, vse k. o. X, in sicer do končne določitve meje med zemljišči s parc. št. 245/3 in 237/1, obe k. o. X. Ocenilo je, da predlagana začasna odredba ni takšne vsebine, da bi se z njeno izdajo lahko preprečilo ravnanje, ki bi povzročilo, da bi sodno varstvo ostalo brez pomena, kar je bistvo regulacijske začasne odredbe. Predlog tudi sicer ni povezan s predlogom za določitev meje. Gradnja škarpe ne more vplivati na odločanje o samem mejnem sporu. Zgolj podrejeno pa je ugotovilo tudi izostanek navedb v zvezi z verjetnostjo obstoja oziroma nastanka terjatve ter neizkazanost ostalih pogojev za izdajo ureditvene začasne odredbe.

2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in izdajo predlagane začasne odredbe.

Navaja, da je z vložitvijo predloga določila okvir sodnega varstva, ki se nanaša na mejni spor in glede katerega meja ni določena. Ves čas trajanja postopka udeleženca v sporni prostor nista posegala. Predlagatelj je z vlogo 8. 7. 2016 sodišču predložil listine, ki določajo potek meje v oddaljenosti 4 m od objekta nasprotnega udeleženca. Njegovih posegov v sporni prostor ni mogoče razlagati drugače kot poskus onemogočiti izvrševanje varstva, ki ga zahteva s predlogom za sodno določitev meje. Dejansko stanje je bilo nepopolno in nepravilno ugotovljeno, sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče ne pojasni, na kakšen način bo po izgradnji škarpe predlagatelj lahko še uveljavljal svoj zahtevek glede določitve meje in kakšne bodo posledice za odločanje sodišča. Predlagateljica je že z vložitvijo predloga za določitev meje zatrjevala obstoj verjetnosti terjatve, ki ga konkretizira z določitvijo mejnega prostora. Možnost nastanka nepopravljive škode na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju je predlagateljica konkretizirala. Gre za splošno znana dejstva, ki temeljijo na izkustvu vsakega povprečnega človeka. Postavitev škarpe ima učinek na izjave nasprotnega udeleženca glede izvrševanja posesti. Nasprotni udeleženec je samovoljno posegel v mejni prostor na način, s katerim bi se čimbolj približal že določeni meji in na ta način preprečil, da bi sodišče potek meje določilo drugače, kot je bil že dogovorjen z listino, ki ima pravno naravo sodne odločbe.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sodbe.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko predlagateljica v tem postopku uveljavlja le začasne odredbe, s katerimi se zasleduje varstvo v tem postopku postavljenega „zahtevka“ - to je t. i. koneksne, s predlogom za ureditev meje povezane začasne odredbe. Za druge svoje zahtevke ima predlagateljica na razpolago postopek zavarovanja izven tega postopka v skladu z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da predlagana začasna odredba s predlogom za ureditev meje ni povezana. Res se sicer sporna gradnja potrditvah predlagateljice izvaja na spornem mejnem prostoru, a to, kot je pojasnilo že prvo sodišče, na potek postopka in odločitev o poteku meje, ne more vplivati. Meja se namreč določa skladno 77. členom SPZ, to je primarno po močnejši pravici, pod določenimi pogoji(1) pa na podlagi zadnje mirne posesti. Močnejša pravica je največkrat lastninska pravica, ki jo je posamezni od mejašev pridobil na katerega od pravno veljavnih načinov. Na presojo, do kam sega močnejša pravica enega ali drugega mejaša, gradbeni poseg na sporni površini ne more vplivati. Enako pa velja tudi za primer, da bo sodišče urejalo mejo na podlagi zadnje mirne posesti. Zadnja mirna posest je namreč tisto posestno stanje, ki sta ga določeno dobo pred začetkom spora oba mejaša poznala, upoštevala in spoštovala(2). V konkretnem primeru zato vse to, kar se je dogajalo oziroma se dogaja na sporni površini (vsaj) v času tega postopka, ne bo relevantno. Pravilen je zato tudi zaključek sodišča, da konkretna predlagana začasna odredba ne zasleduje temeljnega namena regulacijske začasne odredbe, to je varstva postavljenega zahtevka - določitve meje. Pravno varstvo, ki ga predlagateljica zahteva v tem postopku, ne bo prav v ničemer ogroženo. Odločitev, s katero je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, je že iz tega razloga pravilna.

7. Na presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ob povedanem ne more vplivati trditev, da so bile sodišču v teku postopka predložene listine, ki določajo potek meje, posledično pa je v zvezi s tem neutemeljen tudi očitek o nepopolno in nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju. Nerelevantno je seveda tudi vprašanje, kako si poseganje v sporni mejni prostor razlaga predlagateljica.

8. Čeprav je pritožba neutemeljena že iz zgoraj navedenih razlogov, pa pritožbeno sodišče dodaja, da soglaša tudi z podrejeno navedenimi razlogi sodišča prve stopnje. Tudi v primeru, da bi za izkaz verjetnosti terjatve zadoščale navedbe v predlogu za ureditev meje, bi se predlagateljica nanje morala v predlogu za izdajo za začasno odredbo vsaj sklicevati. Tega pa ni storila. Ker (vsaj) verjeten nastanek težko nadomestljive škode v konkretnem primeru ni splošno znano dejstvo, bi bila predlagateljica dolžna takšno trditev z verjetnostjo izkazati – to je predlagati sodišču izvedbo dokazov. Tudi tega ni storila.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Stroški zavarovanja, kadar je začasna odredba predlagana med postopkom, so del stroškov postopka. O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

Op. št. (1): Če močnejša pravica ni dokazana, ali če vrednost sporne mejne površine presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti in udeleženca ne soglašata, da se meja uredi po močnejši pravici, se meja ureja po zadnji mirni posesti.

Op. št. (2): Ana Božič Penko, Ureditev meje, Pravosodni bilten, 3/2001, stran 209.