Jedro

ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.

Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora.

Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih že iz tega razloga še ni mogoče prodajati z namenom poplačila stroškov izvršilnega postopka, poleg tega izvršba za poplačilo stroškov postopka z rubežem in prodajo teh premičnin takrat še ni bila pravnomočno dovoljena in prodaja tudi iz tega razloga še ni bila mogoča oziroma je bila dražba razpisana preuranjeno. Če pa je izvršitelj s prodajo odpeljanih in shranjenih premičnin želel poplačevati stroške njihove hrambe, višje sodišče opozarja na določbo 223. člena ZIZ, po kateri prodajo teh stvari na dolžnikove stroške dovoli sodišče po uradni dolžnosti, za prodajo pa se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičnine (torej tudi pogoj pravnomočnosti dovolitve prodaje pred razpisom dražbe). Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po uradni dolžnosti že dovolilo prodajo za poplačilo stroškov hrambe, še toliko manj, da bi bila dovolitev prodaje že pravnomočna.

Dolžnica v zahtevi podaja obširno grajo postopanja udeležencev pri in po deložaciji. Glede na to, da je bila deložacija že izvedena, nepremičnina pa izpraznjena in izročena upnici, je postopek z izterjavo nedenarne terjatve že končan, pravne posledice so že nastopile in morebitna ugotovitev napačnega ravnanja do preprečitve nadaljnjih zatrjevanih napačnih ravnanj pri opravi deložacije ne more več privesti.

Izvršitelj mora dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže izvršitev dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršba za izpraznitev in izročitev opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine pa lahko prične opravljati, če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo). Določiti mora čas odstranitve in o tem obvestiti upnika in dolžnika. Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno, tudi s pomočjo policije.

Izpraznitev nepremičnine že smiselno predpostavlja, da se iz nepremičnine odstranijo dolžnikove premičnine. Te se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na stroške dolžnika v hrambo nekomu drugemu.

Stroški hrambe premičnin, ki jih izvršitelj ob deložaciji odpelje iz nepremičnine, niso stroški upnice, ki bi jih upnica lahko utemeljeno priglasila kot nadaljnje izvršilne stroške, zato jih dolžnica ni dolžna povrniti upnici, kot ji je to materialnopravno zmotno naloženo z izpodbijanim sklepom.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 16. 10. 2020 (r. št. 125) se zavrne in se sklep potrdi.

Prva dolžnica in upnica sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 16. 10. 2020. II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 10. 2020 (r. št. 126) se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu v razmerju do prve dolžnice spremeni tako, da upnica sama krije svoje stroške v znesku 85,94 EUR s pripadki.

Prva dolžnica in upnica sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 19. 10. 2020. III. Pritožba zoper sklep z dne 9. 2. 2021 (r. št. 144) se zavrne in se sklep potrdi.

Prva dolžnica in upnica sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 9. 2. 2021. IV. Pritožbi zoper sklep z dne 17. 11. 2021 (r. št. 191) se delno ugodi in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka v razmerju do prve dolžnice spremeni tako, da upnica sama krije svoje stroške v znesku 389,97 EUR s pripadki; sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

Prva dolžnica in upnica sami krijeta vsaka svoje stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2021.

Obrazložitev

**O pritožbi zoper sklep z dne 16. 10. 2020 (r. št. 125):**

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 10. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovor dolžnice zoper sklep opr. št. I 121/2019 z dne 1. 9. 2020 se zavrne.

II. Dolžnica je dolžna upnici povrniti 1.493,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje prva dolžnica, ki navaja, da je bila deložacija izvedena nezakonito. Upnica je ob deložaciji prevzela ključe nepremičnine in posest premičnin v hiši, nekatere premičnine pa so bile odpeljane na drugo lokacijo. Seznam premičnin je izvršitelj predložil šele dva meseca kasneje ob razpisu dražbe. Premičnine so bile torej zarubljene še pred izdajo sklepa o razširitvi izvršbe na premičnine. Upnici in izvršitelju je uspelo v izjemno kratkem času opraviti deložacijo in dolžnici odvzeti tudi premičnine. Seznama premičnin ni in ni jasno, kaj je ostalo v hiši. Cilj postopka je očitno, da upnica pride do premičnin. Dražba premičnin je bila razpisana še preden so sklepi postali pravnomočni, pravnomočno je obstajala le terjatev iz naslova stroškov 149,33 EUR, zato je tak ukrep nesorazmeren. Ne drži, da dolžnica ni predlagala, naj se rubež opravi tudi pri drugem dolžniku A. A., saj je to predlagala vsakič, vendar je drugi dolžnik neaktiven in ga ne zanima, kaj se dogaja v postopku. Stroške ugovornega postopka je sodišče zmotno naložilo samo prvi dolžnici in ne tudi drugemu dolžniku, čeprav sta jih dolžna povrniti oba. Predlaga razveljavitev sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnica zoper sklep vlaga tudi laično pritožbo, v kateri podaja obširne navedbe o nestrinjanju z ravnanjem in postopanjem sodišča, izvršitelja in policije. Sodišču očita skorumpiranost, ignoriranje dolžničinih ustavnih pravic in neenako obravnavo v razmerju do drugega dolžnika.

4. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je pritožbi dolžnice, vloženi po pooblaščenki in laično neposredno s strani dolžnice, obravnavalo skupaj, kot enotno oziroma enovito pravno sredstvo (prim. prvi odstavek 9. člena ZIZ).

8. V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. Dolžnik lahko zoper sklep o dovolitvi oziroma nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe vloži ugovor, vendar lahko sklep izpodbija le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo in predmet izvršbe (smiselna uporaba 53. člena v zvezi s 34. členom ZIZ).

9. Upnica je v predmetni zadevi predlog za izvršbo vložila zaradi izterjave nedenarne terjatve (izpraznitev in izročitev nepremičnine) in denarne terjatve (stroški postopka). Izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine je sodišče dovolilo s sklepom z dne 27. 6. 2019, ki je postal pravnomočen dne 11. 12. 2019, zaradi izterjave stroškov izvršilnega postopka pa je upnica 31. 8. 2020 predlagala nadaljevanje izvršbe na dolžničine premičnine. Sodišče je objektivno kumulacijo dovolilo s sklepom z dne 1. 9. 2020. 10. Dolžnica je ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom vložila tako po pooblaščenki kot tudi sama. V ugovoru po pooblaščenki je uveljavljala, da so bili upniku nadaljnji izvršilni stroški odmerjeni s sklepom z dne 3. 8. 2020, ki pa še ni pravnomočen in je zato predlog za rubež, cenitev in prodajo premičnih stvari dolžnice preuranjen, saj višina terjatve še ni znana. Izvršilni predlog je bil vložen zgolj zaradi izpraznitve nepremičnine, ki je bila realizirana dne 10. 7. 2020, zato ni temelja za denarno terjatev v tem postopku. Poudarila je, da se izvršba vodi zoper njo in dolžnika A. A., pri katerem ni bil opravljen še noben rubež, čeprav je dolžnik zaposlen in ima rubljive premičnine na naslovu bivanja v Kranju ter avto visokega cenovnega razreda. Očitno se gre upnici za prilastitev premičnin dolžnice. Dolžnica še ni prejela popolnega seznama premičnin s strani izvršitelja, nekatere premičnine so v nepremičnino vgrajene in upnici ustreza, da si jih na tak način pridobi. Izvršilno sredstvo mora kar najmanj obremenjevati dolžnika, upnica pa bi si stroške lahko v celoti poplačala, če bi svoje aktivnosti usmerila v drugega dolžnika. Prva dolžnica se je morala izseliti iz hiše, premoženja pa nima, zato je podano nesorazmerje glede izbire izvršilnega sredstva za realizacijo izvršbe. Tudi v laičnem ugovoru je dolžnica uveljavljala, da se jo napačno obravnava kot edino dolžnico, podala je tudi pripombe na opravljeno deložacijo in kritike ravnanja vpletenih uradnih oseb. Menila je, da je bilo predlogu upnice za nadaljevanje izvršbe na premičnine ugodeno preuranjeno, v enem dnevu od vložitve predloga, čeprav izvršilni stroški, ki so nastali dne 10. 7. 2020, še niso pravnomočni. Izrazila je pričakovanje, da bo sodišče ugodilo njenemu ugovoru in bo lahko nadaljevala s pravnimi postopki za vračilo doma z odtujenimi predmeti.

11. Upnica je v odgovoru na ugovor pojasnila, da je bil temelj za denarno terjatev podan že s pravnomočnim sklepom z dne 14. 7. 2020 o stroških v višini 443,13 EUR. Opozorila je, da je stroške v predmetnem postopku povzročila dolžnica sama, saj kljub pozivom in opominom ni prostovoljno ravnala skladno z izvršilnim naslovom, temveč je delovala v smeri preprečitve deložacije. Nikakor si upnica ne želi prilastiti predmetov iz hiše, temveč ji le-ti prinašajo le dodatno breme in stroške. Dolžnica je sama povzročila lastno obremenitev in so neutemeljeni njeni pomisleki, da bi morala svoje aktivnosti usmeriti zoper drugega dolžnika. Ponudila ni nobenega drugega zavarovanja izpolnitve svoje denarne obveznosti, stroški pa nastajajo še naprej, zato so neutemeljene navedbe o nesorazmerju glede izbire izvršilnega sredstva za realizacijo izvršbe.

12. Sodišče je dolžničin ugovor s I. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot materialno pravno pravilno.

13. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, je upnica predlog za izvršbo vložila tako za izterjavo nedenarne kot tudi za izterjavo denarne terjatve iz naslova stroškov postopka, zato so neutemeljene navedbe, da temelja za denarno terjatev ni. Prav tako so neutemeljene navedbe o preuranjenosti dovolitve izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve. Denarna terjatev iz naslova izvršilnih stroškov je nastala že s sklepom o izvršbi z dne 27. 6. 2019, v katerem so bili dolžnikoma v plačilo naloženi stroški v znesku 149,33 EUR, sklep je postal pravnomočen 11. 12. 2019. Nadaljnji stroški v znesku 443,13 EUR so bili dolžnikoma v plačilo naloženi s sklepom z dne 14. 7. 2020, ki je postal pravnomočen 25. 8. 2020. O obveznosti povračila teh dvojih stroškov je bilo torej pravnomočno odločeno že pred dovolitvijo izvršbe na premičnine s sklepom z dne 1. 9. 2020, in ker jih dolžnika nista prostovoljno plačala, upnica utemeljeno vodi postopek za njihovo izterjavo in v tem okviru premičninsko izvršbo zoper dolžnico. Upoštevati je treba tudi, da so v postopku nastali še nadaljnji stroški, povezani z deložacijo, o katerih v trenutku dovolitve izvršbe na premičnine sicer res še ni bilo pravnomočno odločeno, je pa odločitev o njih pravnomočna ob odločanju o vloženi pritožbi (dolžnica je tako upnici dolžna povrniti stroške deložacije po sklepih sodišča prve stopnje z dne 3. 8. 2020 in z dne 4. 6. 2021 v zvezi s sklepoma Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1486/2020 z dne 27. 10. 2020 in II Ip 1240/2021 z dne 7. 9. 2021 v skupnem znesku 2.786,60 EUR).

14. Slediti tudi ni mogoče ugovornim in pritožbenim očitkom o nesorazmernosti premičninske izvršbe. Prvi odstavek 34. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom istega člena in v zvezi s 30. členom ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se skladno s 3. členom ZIZ izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj po prvem odstavku 84. člena ZIZ zarubi toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V zvezi z očitki, da so bile vse premičnine dolžnice že zarubljene, in to še preden je bila sploh dovoljena premičninska izvršba, pa višje sodišče pojasnjuje, da izvršitelj premičnin še ni zarubil, temveč jih je ob izvedbi deložacije le odstranil iz nepremičnine in jih dal v hrambo. Navedbe, da je izvršitelj za prodajo teh premičnin že razpisal dražbo, za presojo pravilnosti dovolitve izvršbe na premičnine niso pravno relevantne, ne glede na to pa višje sodišče pojasnjuje, da dražba zaradi preklica ni bila izvedena.

15. V zvezi s trditvami, da izvršitelj in sodišče postopek vodita tako, kot da bi bila prva dolžnica edina dolžnica, je ugotoviti, da temu ni tako, saj se izvršba vodi zoper oba dolžnika in je njuna obveznost iz naslova stroškov postopka deljena, kot je bilo pojasnjeno že v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1486/2020 z dne 27. 10. 2020. Z izjemo stroškov, pri katerih je izrecno zapisano, da bremenijo samo prvo dolžnico, sta torej stroške postopka dolžna plačati oba dolžnika, vsak do ½ (gre za stroške po sklepu o izvršbi z dne 27. 6. 2019 in stroške po sklepu z dne 14. 7. 2021, prav tako sta deljeno dolžna plačati stroške oprave deložacije). Zoper prvo dolžnico se bodo tako prisilno iz njenega premoženja poplačevali le stroški, ki se nanašajo nanjo, in ne vsi stroški postopka, kot si zmotno razlaga v ugovoru in v pritožbi, del stroškov, ki odpade na drugega dolžnika, pa se bo poplačeval iz njegovega premoženja (ko in če bo upnica tako prisilno realizacijo predlagala, ob upoštevanju, da se zoper drugega dolžnika vodi postopek osebnega stečaja).

16. Navedbe in očitki v zvezi z nepravilnostmi pri opravi deložacije, navedbe glede tega, katere premičnine so ob deložaciji ostale v nepremičnini in katere so bile odpeljane, navedbe, da dolžnica ne razpolaga s spiskom odpeljanih premičnin in jih tudi ne more dobiti nazaj v svojo posest ter navedbe, da si skuša premičnine, ki so ostale v hiši, nezakonito prilastiti upnica, za presojo pravilnosti dovolitve izvršbe na premičnine niso pravno odločilne, zato višje sodišče na tem mestu nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Z II. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje prvi dolžnici v plačilo naložilo upničine stroške odgovora na ugovor. Pritožba neutemeljeno meni, da bi morali biti ti stroški v plačilo naloženi obema dolžnikoma. Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora. Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da so bili stroški odgovora za izvršbo potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ), po višini, ki je pritožba konkretno niti ne napada, pa so bili odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo.

18. Po pojasnjenem in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo prve dolžnice zavrnilo in izpodbijani sklep z dne 16. 10. 2020 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Prva dolžnica s pritožbo zoper sklep z dne 16. 10. 2020 ni uspela, zato sama krije svoje stroške te pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na to pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 19. 10. 2020 (r. št. 126):**

20. Z izpodbijanim sklepom z dne 19. 10. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 171,87 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

21. Zoper sklep (v delu, kolikor se nanaša nanjo) se pravočasno po pooblaščenki pritožuje prva dolžnica, ki navaja, da gre za stroške preklica javne dražbe, za preklic pa izvršitelj razloga ni navedel. Glede na to, da je dolžnica vložila predlog za odpravo nepravilnosti pri deložaciji, je bil razpis dražbe preuranjen, saj o tem pravnem sredstvu še ni bilo odločeno. Sodišče postopa neobičajno hitro, saj ponavadi do deložacije mine več let, tu pa je bila izvedena po enem letu od vložitve predloga. Dražbe se odvijajo še pred pravnomočnostjo sklepov, zato je logično, da je bila dražba preklicana, vsekakor pa do tega ni prišlo zaradi ravnanj dolžnice. Dolžnica ni dolžna nositi stroškov dražbe, ki je bila že v startu razpisana nezakonito. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

22. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

23. Pritožba je utemeljena.

24. Sklep je višje sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

25. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da sta dolžnika v tem postopku dva, in ker ni opredeljeno, da bi bila obveznost iz naslova stroškov, ki so jima naloženi v plačilo, solidarna, je šteti, da gre za deljivo obveznost in je torej vsakemu od obeh dolžnikov v plačilo naloženih ½ stroškov. Na prvo dolžnico se torej sklep nanaša le glede obveznosti plačila stroškov v znesku 85,94 EUR s pripadki, zato je višje sodišče štelo, da se dolžnica pritožuje le v tem delu (prim. prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

26. Stroški, ki so z izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo dolžnici, so stroški preklica za dne 6. 10. 2020 razpisane prve javne dražbe po stroškovniku z dne 5. 10. 2020, sodišče pa je o njih odločalo na podlagi upničine priglasitve teh stroškov z dne 14. 10. 2020. Sodišče je odločitev o naložitvi plačila teh stroškov v breme dolžnice oprlo na ugotovitev, da gre za potrebne stroške, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je taka odločitev materialno pravno napačna in stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.

27. Prodaja zarubljenih stvari se sme skladno s prvim odstavkom 92. člena ZIZ opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj za dne 6. 10. 2020 razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih že iz tega razloga še ni mogoče prodajati z namenom poplačila stroškov izvršilnega postopka, poleg tega izvršba za poplačilo stroškov postopka z rubežem in prodajo teh premičnin takrat še ni bila pravnomočno dovoljena (sklep o objektivni kumulaciji na dolžničine premičnine je postal pravnomočen šele s tem sklepom višjega sodišča) in prodaja tudi iz tega razloga še ni bila mogoča oziroma je bila dražba razpisana preuranjeno. Če pa je izvršitelj s prodajo odpeljanih in shranjenih premičnin želel poplačevati stroške njihove hrambe, višje sodišče opozarja na določbo 223. člena ZIZ, po kateri prodajo teh stvari na dolžnikove stroške dovoli sodišče po uradni dolžnosti, za prodajo pa se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičnine (torej tudi pogoj pravnomočnosti dovolitve prodaje pred razpisom dražbe). Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po uradni dolžnosti že dovolilo prodajo za poplačilo stroškov hrambe, še toliko manj, da bi bila dovolitev prodaje že pravnomočna, upoštevati pa je treba tudi, da ob razpisu dražbe še ni bilo odločeno o dolžničinem predlogu za odpravo nepravilnosti ob opravi deložacije, v katerem je dolžnica uveljavljala nepravilnosti prav s postopanjem izvršitelja v zvezi s temi premičninami.

28. Po pojasnjenem torej izvršitelj še ni imel podlage za razpis dražbe, zato tudi stroškov njenega preklica ni mogoče šteti kot za izvršbo potrebnih, posledično pa jih v deležu do ½ oziroma v znesku 85,94 EUR, kolikor se nanašajo na prvo dolžnico, ni mogoče naložiti njej v plačilo.

29. Višje sodišče je ob obrazloženem pritožbi zoper sklep z dne 19. 10. 2020 ugodilo in sklep v izpodbijanem delu v razmerju do prve dolžnice spremenilo tako, da upnica sama krije svoje stroške v znesku 85,94 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

30. Kljub uspehu s pritožbo zoper sklep z dne 19. 10. 2020 je višje sodišče sklenilo, da prva dolžnica sama krije svoje stroške te pritožbe. Do potrebe po opravi procesnega dejanja dolžnice (vložitev pritožbe) in z njim povezanih stroškov je namreč pripeljalo napačno postopanje izvršitelja in ne upnice, to pa ob dejstvu, da je sicer dolžnica tista, ki je z neizpolnitvijo obveznosti iz izvršilnega naslova povzročila potrebo po vodenju tega postopka, predstavlja naključje, ki se je primerilo dolžnici (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 19. 10. 2020, saj z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 9. 2. 2021 (r. št. 144):**

31. Z izpodbijanim sklepom z dne 9. 2. 2021 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnice za odpravo nepravilnosti (I. točka izreka sklepa) in zavrglo predlog dolžnice za preklic za dne 6. 10. 2020 razpisane dražbe (II. točka izreka sklepa).

32. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje dolžnica, ki se ne strinja z ugotovitvami, da naj nikoli ne bi podala specifikacije osebnih predmetov, katerih vrnitev zahteva. Izvršitelj mora namreč nepremičnino izprazniti, nato pa vse predmete, ne le osebnih, vrniti dolžnici. Izvršilno dejanje izpraznitve in izročitve nepremičnine je opravljeno, ko izvršitelj iz nepremičnine odstrani osebe in stvari, premičnine pa se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa njegovemu družinskemu članu, pooblaščencu oziroma se dajo v hrambo. Dolžnica je bila pri deložaciji prisotna do njene prisilne odstranitve, ko je bila odpeljana v Psihiatrično bolnico Y. Izvršitelj bi moral pripraviti popis vseh predmetov, med katerimi so tudi osebni predmeti dolžnice in dokumenti v zvezi z njeno zasebno lekarno. Kršena ji je pravica do osebne lastnine, od doma se je morala posloviti brez vsega, saj je bila odpeljana z reševalnim vozilom, brez oblačil, dokumentov, nakita. Ne drži, da ji je bil pripravljen izvršitelj vrniti stvari, saj jo je pozval, naj sporoči, kaj želi, čeprav bi ji moral vrniti vse. Dolžnica je ostala brez premičnin velike vrednosti, ki so ostale v nepremičnini in jih sedaj protipravno in brezplačno uporablja upnica (pohištvo, drobni inventar, kuhinja, savna, jacuzzi, fitnes, vredne slike, spominki,...). Brezpredmetno je navajanje sodišča, da je dolžnica dovolj dolgo vedela, da bo prišlo do deložacije, poudariti je treba, da je glede na siceršnje poslovanje sodišče v tej zadevi postopalo neverjetno hitro. Sklep o odlogu ob deložaciji še ni bil pravnomočen, saj še ni bil vročen obema dolžnikoma, zato se deložacija ne bi smela realizirati. Tudi drugi dolžnik ima premoženje, ki bi lahko bilo predmet rubeža, pa se dejanja izvajajo le zoper prvo dolžnico. Sodišče navaja, da je izvršitelj ravnal skladno s Pravilnikom in ZIZ, čeprav je šele 14. 7. 202 izdal popravek zapisnika. Če bi bilo na deložaciji res vse v redu, popravki zapisnika niti ne bi bili potrebni. Izvršitelj naj bi šele v vlogi z dne 28. 10. 2020 pojasnil, da je večje stvari pustil v hiši in da so vse stvari popisane in shranjene, po drugi strani pa je že za 6. 10. 2020 razpisal dražbo za prodajo teh stvari, da bi si poplačal stroške. Če bi stvari res ostale v hiši, če bi bil potreben štirikratni odvoz z dvema kombijema. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zahtevi za odpravo nepravilnosti ugodi, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

33. Dolžnica zoper sklep vlaga tudi laično pritožbo, v kateri navaja, da ji sklep povzroča nedopustno in veliko materialno in nematerialno škodo. Sodišče jo je deložiralo iz lekarne in zdaj še iz doma, ob tem je nezakonito odločalo o njenem duševnem zdravju, ostala je brez vsega in je žrtev bivšega moža in njegovega zastopnika. Kratene so ji ustavne pravice, ima težave pri dostopu do brezplačne pravne pomoči. Deložacija je bila nedopustna, izvršitelj je na podlagi polpismenega zapisnika že kar razpisal dražbo. Dolžničin dom ni bil prodan najboljšemu ponudniku, vložene so ovadbe, ustavna pritožba in pritožba na ESČP, vsi ti postopki tečejo nedopustno dolgo, medtem ko sodišče v korist upnice zadeve reši v enem dnevu. Opozarja na koruptivno ravnanje upnice in sodišča ter navaja, da je zoper izvršitelja vložila ovadbo. Sodišče jo nedopustno obravnava kot edino dolžnico, drugemu dolžniku ni bilo zarubljeno še nobeno premoženje, je pa očitno drugi dolžnik izvršitelju omogočil vstop v dolžničino hišo. Izvršitelj je dolžnici odtujil tudi rezervne ključe avtomobila, ki je predmet leasinga med Lekarno A. in družbo B. Poleg ravnanja izvršitelja je nedopustno tudi ravnanje policije, ki je ob deložaciji prekoračila pooblastila. Vsi postopki, ki bi lahko bili v korist dolžnici, potekajo izjemno počasi, upnica pa kljub karantenskim prepovedim gradbenih del brez spomeniških dovoljenj, preko sorodstvenih zvez že zida v dolžničinem domu. S pomočjo izvršitelja je upnica pomorila dolžničine rastline, ki jih je dolžnica gojila za potrebe izdelave homeopatskih zdravil. Z denarjem sumljivega izvora je upnica kupila izvršitelja, da je opustil dolžno ravnanje, nedopustno tudi preganja dolžnico zaradi njenega stalnega naslova.

34. Upnica v odgovoru na obe pritožbi predlaga njuno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

35. Pritožba ni utemeljena.

36. Tudi sklep z dne 9. 2. 2021 je višje sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbi dolžnice, vloženi po pooblaščenki in laično neposredno s strani dolžnice, je obravnavalo skupaj, kot enotno oziroma enovito pravno sredstvo (prim. prvi odstavek 9. člena ZIZ).

37. Skladno s prvim odstavkom 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.

38. Dolžnica je zahtevo za odpravo nepravilnosti vložila tako laično kot po pooblaščenki. V svoji laični vlogi kot koncesionarka lekarne A. zahtevala, da se Lekarni A. vrne v posest vse odtujene predmete in stvari (premičnine, opremo, dokumentacijo, literaturo, računalnike, strežnika, programe...), ki jih je imela shranjene na svojem domu. Navedla je, da so jo ob opravi deložacije zaustavili varnostniki in zahtevali, da odide. Prosila je za muco X. in zvezek „L.“, vendar ji niso hoteli ničesar dati. Varnostnik jo je zagrabil in skupaj s klopjo vlekel po tleh, da so se ji slekle hlače in spodnje perilo, ji grozil in ji zvijal roke, od bolečine in krivice je kričala, policisti so jo odpeljali na varovan oddelek Psihiatrične bolnišnice Y. in ji izdali dva plačilna naloga. Iz zapisnika o izpraznitvi nepremičnine je ugotovila, da je v C. odpeljal le en kombi. Meni, da je imela pomembno vlogo pri deložaciji upnica, ki je bila prisotna že ob 7:15 in si je lahko „postregla“. Dolžnica ni mogla rešiti nobenega osebnega predmeta ali predmeta v lasti Lekarne A., mačko so iz zavetišča v D. rešili prijatelji, ki so tudi poplačali stroške za odtujeno vozilo, ki je predmet leasing pogodbe. Nekatere stvari lekarne so uvrščene na Dražbeni razglas, čeprav upnik nima zastavne pravice. Še vedno ne ve, kaj in kje se kaj nahaja, odtujeni so bili strežniki, dve prodajni postaji in stacionarni računalnik s tiskalnikom, kjer je bil nameščen lekarniški program „lirwin“ in v skladu z zakonodajo tudi vsi podatki in dokumentacija od leta 2005. 39. V zahtevi, vloženi po pooblaščenki, pa je dolžnica opozorila, da deložacija še ne bi smela biti opravljena, ker sklep z dne 10. 3. 2020 (sklep o odlogu izvršbe do dne 10. 6. 2020) še ni bil pravnomočen, ker odločba druge stopnje še ni bila vročena obema dolžnikoma. Čeprav je izvršitelj seznanjen, da sta dolžnika dva, se vedno obrača samo na dolžnico in jo tretira kot izključno dolžnico. Izvršitelj naj ne bi ravnal v skladu s Pravilnikom in je dolžnici povzročil nepotrebne stroške ter posegel v njeno dostojanstvo. Še vedno ji ni izročil osebnih predmetov, dokumentov, osebnega dragocenega nakita v garderobnih škatlah, listin, dokumentov Lekarne A. Izpostavlja pomanjkljivosti zapisnika o izpraznitvi nepremičnine, ki ni sestavljen v skladu z 58. členom Pravilnika in iz katerega izhaja, da naj bi bil kot upnik prisoten B. B., ki to ni, pri ostalih prisotnih osebah pa niso navedeni podatki, kdo so, v kakšnem svojstvu so prisotni in niso navedeni podatki, ki bi omogočali identifikacijo. Niso navedeni obvezni podatki dveh prič, ki tudi nista podpisali zapisnika, ključar C. C., ki naj bi zamenjal ključavnice, med prisotnimi v zapisniku sploh ni naveden. Tak odvzem lastnine dolžnice je brez pravne podlage. Policija je dolžnico odpeljala v Psihiatrično bolnico Y. in ni bilo nobenega nadzora, kaj se je po tem v nepremičnini dogajalo. Nepotrebno in neracionalno je izvršitelj klical v B. leasing, da prevzamejo vozilo, s čimer so dolžnici nastali visoki, nepotrebni stroški, enako z deložacijo mačke, odpeljane v zavetišče D. Iz zapisnika izhaja, da naj bi ključar vstopil v notranjost skozi odprto okno, ki pa so bila po navedbah dolžnice zaprta. Po mnenju dolžnice vstop skozi okno ne bi bil potreben, če je bil namen zamenjati ključavnice, kar je bilo tudi storjeno. Nenavadno je tudi, da se niso sprožile alarmne naprave. Vseh dejanj izvršitelj ni foto dokumentiral. Obveščena je bila PP Z, čeprav dolžnice sploh še ni bilo na lokaciji. Ni jasno, zakaj iz zapisnika izhaja, da selitveni servis s kombiji vozi na svoj naslov, za kar je selitveni servis zaračunal 2.160,00 EUR, če pa izvršitelj navaja, da je večje stvari pustil v hiši. Ni tudi jasno, zakaj je za varovanje zaračunanih 55 ur, če se je izvršilno dejanje začelo ob 7.15 uri in zaključilo ob 18. uri tega dne, dolžnica pa je bila odpeljana že ob 11:50. Sodišče je izdalo sklep, da lahko izvršitelj nadaljuje z dejanji tudi v soboto in nedeljo, da bi se dejanje vršilo tudi v teh dneh, pa ni nobenega dokumenta. Ker ni šlo za dejanja, s katerimi bi bilo nevarno odlašati, ni bila upoštevana določba 41. člena Pravilnika. Dolžnica je podvomila tudi v obstoj odredbe za nasilen vstop v nepremičnino, saj s tako odločbo ne razpolaga. Kljub pozivom dolžnica ni prejela svojih osebnih stvari in popisa o tem, katere stvari so ostale v hiši. Oprema v hiši predstavlja vredne stvari, ki jih nikjer ni zavedenih in jih dolžnica nemudoma zahteva nazaj. Upnica ima pravico zgolj do izpraznitve in izročitve nepremičnine, do poplačila stroškov izpraznitve pa želi priti z zarubljenimi predmeti. Dolžnica je ostala brez svojih osebnih predmetov, kar jo je močno prizadelo in je šlo za hud poseg v njeno dostojanstvo, dejanja posegajo tudi v lastninsko pravico dolžnice.

40. Sodišče je zahtevo vročilo v odgovor upnici, ki je vse navedbe dolžnice prerekala. Obširen odgovor na navedbe iz zahteve za odpravo nepravilnosti je podal tudi izvršitelj.

41. Sodišče je s I. točko izreka izpodbijanega sklepa zahtevo za odpravo nepravilnosti zavrnilo, odločitev pa višje sodišče sprejema kot materialno pravno pravilno.

42. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da je odprava nepravilnosti posebno pravno sredstvo, ki ga lahko uveljavljajo stranke in drugi udeleženci v postopku v primerih nepravilnega ravnanja pri izvedbi izvršbe. Z zahtevo za odpravo nepravilnosti prizadeta stranka oziroma udeleženec prepreči neposredno učinkovanje nepravilnih dejanj pred nastopom pravnih posledic teh dejanj ali opustitev. To pa pomeni, da je taka zahteva lahko učinkovita in doseže svoj namen le do nastopa pravnih posledic grajanega dejanja, ki jih sodišče s tem pravnim sredstvom ne more odpraviti. Glede na povedano torej namen zahteve za odpravo nepravilnosti ni v tem, da se zgolj ugotovijo te nepravilnosti, pač pa je pravno sredstvo namenjeno temu, da se pravočasno omogoči odprava nepravilnosti in s tem zagotovi pravilen nadaljnji tek izvršilnega postopka.

43. Dolžnica v zahtevi podaja obširno grajo postopanja udeležencev pri in po deložaciji. Glede na to, da je bila deložacija že izvedena, nepremičnina pa izpraznjena in izročena upnici, je postopek z izterjavo nedenarne terjatve že končan, pravne posledice so že nastopile in ob zgornjem izhodišču tudi morebitna ugotovitev napačnega ravnanja do preprečitve nadaljnjih zatrjevanih napačnih ravnanj pri opravi deložacije ne more več privesti (z izjemo ravnanja s premičninami, ki so bile ob deložaciji odpeljane iz nepremičnine v hrambo, saj je na te premičnine predlagana in zdaj tudi dovoljena izvršba zaradi poplačila stroškov postopka). Ne glede na to pa višje sodišče zaradi trajanja postopka in številnih obširnih vlog dolžnice (laičnih in po pooblaščenki) tako kot že sodišče prve stopnje odgovarja na vse uveljavljane očitke.

44. Pravno podlago in ureditev izvršilnega dejanja izpraznitve in izročitve nepremičnine predstavljajo določbe 220. do 223. člena ZIZ in 114. do 120. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik), kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu povzelo tudi vsebino teh določb. 45. Izpraznitev in izročitev nepremičnine je skladno z drugim odstavkom 221. člena ZIZ dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi. Dolžnica meni, da deložacija še ne bi smela biti opravljena, ker sklep z dne 10. 3. 2020 (sklep o odlogu izvršbe do dne 10. 6. 2020) ob opravi še ni bil pravnomočen, ker odločba druge stopnje še ni bila vročena obema dolžnikoma. Sodišče je te navedbe pravilno zavrnilo, saj je sklep o dovolitvi izvršbe z dne 27. 6. 2019 postal pravnomočen s sklepom sodišča prve stopnje z dne 21. 10. 2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2152/2019 z dne 11. 12. 2019. Tudi sklep o odlogu izvršbe z dne 10. 3. 2020 postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 656/2020 z dne 1. 7. 2020, kar je še pred deložacijo, ki je bila razpisana in opravljena šele po poteku obdobja, za katero je bila izvršba odložena, zato ovir za njeno opravo ni bilo.

46. V zvezi z navedbami, da se izvršitelj vedno obrača samo na dolžnico in jo tretira kot izključno dolžnico, čeprav sta dolžnika dva, je bilo že večkrat pojasnjeno, da sta dolžnika res dva, vendar pa je prva dolžnica tista, ki je zasedala nepremičnino in se upirala njeni izpraznitvi, zato je logično, da se je izvršitelj obračal neposredno nanjo. So pa bila vsa pisanja vedno vročana tudi drugemu dolžniku, ki mu je v plačilo naložen tudi del stroškov tega postopka, kar je tudi že bilo v tem postopku in tudi v tem sklepu višjega sodišča dolžnici že večkrat pojasnjeno.

47. Višje sodišče pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da je izvršitelj pri sami opravi deložacije ravnal skladno z zakonom in Pravilnikom. Po prvem odstavku 39. člena Pravilnika mora izvršitelj dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže izvršitev dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršba za izpraznitev in izročitev opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena ZIZ). Po 114. členu Pravilnika izvršitelj lahko začne opravljati izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine, če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo), stroški za delovno silo, potrebno za odstranitev premičnih stvari iz nepremičnine, ter za odvoz teh stvari in njihovo hrambo pa so izvršilni stroški. Izvršitelj mora po 115. členu Pravilnika določiti čas odstranitve in o tem v skladu s prvim odstavkom 50. člena Pravilnika obvestiti upnika in dolžnika. Skladno z 118. členom Pravilnika mora izvršitelj osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno, tudi s pomočjo policije.

48. Iz spisa je razvidno, da je izvršitelj deložacijo prvič razpisal za dne 11. 3. 2020, še pred tem pa je dolžnico, ki je zasedala nepremičnino, preko pooblaščenke z dopisom z dne 4. 2. 2020 ter ponovno dne 3. 3. 2020 pozval, da mu omogoči ogled nepremičnine v izogib povzročitvi dodatnih nepotrebnih stroškov. Deložacija takrat ni bila izvedena zaradi odloga izvršbe, ponovno je bila razpisana za dne 8. 7. 2020, o čemer je dolžnico ustno seznanil 1. 7. 2020, kot izhaja iz poročila z dne 7. 7. 2020. Iz poročila izvršitelja z dne 8. 7. 2020 nadalje izhaja, da je na ta dan s svojo ekipo prišel na nepremičnino dolžnice, dolžnica jih je pričakala na strehi in jih zmerjala. Dan ji je bil dodaten rok 24 ur, da stvari iz nepremičnine sama odstrani in se izogne stroškom, in ker tega dolžnica ni storila, je izvršitelj 10. 7. 2020 pristopil k neposrednim dejanjem deložacije.

49. Pooblaščenka dolžnice se deložacije ni udeležila, dolžnica pa je k hiši glede na zapisnik prišla ob 9.15 uri in ker je napadla varnostnika in ga ugriznila, varnostnico pa brcnila, je izvršitelj poklical policijo, ki je dolžnico odpeljala v Psihiatrično bolnico Y.. Dolžnica sicer navaja, da so bili varnostniki tisti, ki so napadli njo in ji delali krivico, vendar pa te navedbe ostajajo neizkazane in v nasprotju z ostalimi podatki iz spisa, glede na katere sta bila dolžnici s strani policije izdana dva plačilna naloga zaradi prekrškov po Zakonu o zasebnem varovanju in Zakonu o varstvu javnega reda in miru. Očitki o prekoračitvi pooblastil policije so ostali do te mere pavšalni, da jih niti ni mogoče preizkusiti, pravilnost odločanja o pridržanju dolžnice v psihiatrični obravnavi pa ni predmet tega izvršilnega postopka, zato se višje sodišče do teh navedb podrobneje ne opredeljuje.

50. V zapisniku izvršitelja in nato še v dodatnih pojasnilih je nadalje jasno in prepričljivo opisano, na kakšen način je bil ob deložaciji izveden vstop v hišo (skozi najdeno odprto okno, zaradi česar ni bilo treba udirati in lomiti ključavnic, kar bi bilo mnogo dražje), in ni mogoče slediti dolžničinim pavšalnim in dokazno nepodprtim navedbam, da niso mogli vstopiti skozi odprto okno, ker so bila vsa okna zaprta in je bil aktiviran tudi alarm. Da je bilo okno odprto, je namreč vidno iz fotografij izvršitelja. Neutemeljeni so pomisleki dolžnice, ali je izvršitelj razpolagal z odredbo za nasilni vstop ali ne, saj je bila ta odredba izdana že hkrati s sklepom o izvršbi. Izdana je bila tudi odredba za opravljanje izvršilnih dejanj v soboto 11. 7. 2020 in nedeljo 12. 7. 2020, vendar pa je izvršitelj ni potreboval, ker je z izpraznitvijo zaključil v petek 10. 7. 2020 (zato tudi ni podatka o opravljanju izvršilnih dejanj med vikendom, na kar opozarja pritožba v okviru neutemeljeno zatrjevane kršitve določbe 41. člena Pravilnika). Izvršitelj je prav tako utemeljil potrebo po prisotnosti varnostne službe, ključavničarja in selitvenega servisa. Dolžnica dejstva, da so vsi navedeni opravili svoje delo, niti ne prereka, moti jo predvsem količina opravljenega dela in s tem povezani nastali stroški, vendar pa ti niso predmet presoje pri zahtevi za odpravo nepravilnosti, temveč se presojajo pri odločanju o odmeri teh stroškov in njihovi naložitvi dolžnici v plačilo.

51. V zahtevi dolžnica opozarja na pomanjkljivosti v zapisniku o opravi deložacije. V zvezi s tem je ugotoviti, da je bilo v zapisniku prvotno res zapisano, da je kot upnik prisoten B. B., ki ni upnik, je bilo pa kasneje to popravljeno z navedbo, da je bil B. B. prisoten v imenu upnice (je namreč njen sin). Poleg tega dolžnica niti ne pove, kako naj bi navedena napaka vplivala na pravilnost izvedbe deložacije. Odpravljena je bila tudi pomanjkljivost v zvezi z navedbo in identifikacijo ostalih prisotnih, predvsem dveh prič. Priči sicer zapisnika res nista podpisali, vendar pa je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da na pravilno izvedbo izvršilnega dejanja to ni vplivalo.

52. Kot najbolj sporno dolžnica v zahtevi obširno izpostavlja, da so ji bile odvzete vse premičnine, tudi osebne in tiste, ki se navezujejo na poslovanje njene Lekarne A., ter da ji izvršitelj premičnin ni vrnil in tudi ni sestavil njihovega seznama, poleg tega pa so premičnine velike vrednosti ostale v hiši in si jih neutemeljeno prisvaja upnica. Sodišče je tudi te navedbe pravilno zavrnilo z ugotovitvijo, da ne gre za nepravilnosti pri opravi izvršbe.

53. Izpraznitev nepremičnine že smiselno predpostavlja, da se iz nepremičnine odstranijo dolžnikove premičnine. Te se po 222. členu ZIZ in 116. členu Pravilnika izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na stroške dolžnika v hrambo nekomu drugemu. O izročitvi v hrambo in o stroških hrambe obvesti izvršitelj dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo. Iz spisa izhaja, da je izvršitelj sicer določene večje oziroma vgradne premičnine pustil v nepremičnini, da bi dolžnici prihranil visoke stroške njihove hrambe, vendar pa upnica skozi celoten postopek navaja, da jih dolžnica lahko odpelje, saj jih sama ne želi imeti in jo ovirajo. Dolžnica niti ne trdi, da bi od upnice sploh že zahtevala njihovo vrnitev, zato so neosnovana razlogovanja, da si upnica želi te premičnine prisvojiti. Za premičnine, ki so bile iz nepremičnine odstranjene, pa je izvršitelj v nasprotju z dolžničinimi navedbami sestavil njihov seznam, ki je bil dolžnici tudi posredovan. Neutemeljene so tudi navedbe, da ji izvršitelj teh premičnin ne želi vrniti. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da se dolžnica ni odzvala na njegove pozive, naj pove, vrnitev katerih osebnih predmetov zahteva in katere premičnine so last Lekarne A., in ne drži, da je tak zahtevek smiselno vsebovan v splošni zahtevi po vrnitvi vseh stvari. Pravica do vrnitve vseh stvari po prej navedenih določbah dolžnici namreč pripada le, če bo poravnala stroške hrambe (česar ne zatrjuje), sicer pa lahko izvršitelj za poplačilo stroškov hrambe premičnine tudi proda.

54. Edina kršitev, ki jo dolžnica utemeljeno očita izvršitelju, je preuranjen razpis javne dražbe za prodajo premičnin, ki so bile iz nepremičnine odpeljane v hrambo. Ker pa je bila dražba že (dvakrat) preklicana, je bila ugotovljena nepravilnost že odpravljena in je bilo izvršitelju tudi že pojasnjeno, da mora z razpisom dražbe počakati do pravnomočnosti odločitve o vseh dolžničinih pravnih sredstvih.

55. Ob obrazloženem so neutemeljeni tudi očitki, da je izvršitelj s svojim ravnanjem dolžnici kršil dostojanstvo in pravico do zasebne lastnine. Višje sodišče sicer razume dolžničino stisko ob izgubi doma, vendar pa ni mogoče prezreti dejstva, da bi se dolžnica deložaciji in stroškom lahko izognila s tem, da bi spoštovala izvršilni naslov, s katerim ji je bila že v začetku leta 2019 naložena izpraznitev in izročitev nepremičnine. Ker obveznosti ni izpolnila prostovoljno, je bila potrebna njena prisilna realizacija, kateri se je aktivno upirala, zato se je bil izvršitelj prisiljen poslužiti pomoči varnostne službe, ključavničarja in policije, ob tem pa je ravnal skladno s Pravilnikom in izvršilna dejanja opravil korektno in pravilno. Zatrjevane nepravilnosti torej niso bile storjene (tista, ki je bila, pa je bila že odpravljena).

56. Pritožbene navedbe o ovadbah, ustavni pritožbi, pritožbi na ESČP in navedbe, da vsi ti postopki tečejo nedopustno dolgo, medtem ko sodišče v korist upnice zadeve reši v enem dnevu, za presojo pravilnosti odločitve o zavrnitvi zahteve za odpravo nepravilnosti niso pravno odločilne. Enako velja za izpodbijanje pravilnosti dražbe, na kateri je bila prodana nepremičnina, saj je o obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine že pravnomočno odločeno, ter za očitke o nepotizmu in sorodstvenih povezavah upnice, zato se višje sodišče do vseh teh navedb ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

57. Z II. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče pravilno zavrglo predlog za preklic javne dražbe, ki je bila razpisana za dne 6. 10. 2020. Izvršitelj je namreč to dražbo že dne 10. 9. 2020 preklical, zato tudi z morebitno ugoditvijo predlogu dolžnica svojega položaja v tem oziru ne bi mogla izboljšati.

58. Glede na vse pojasnjeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžničino neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep z dne 9. 2. 2021 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

59. Prva dolžnica s pritožbo zoper sklep z dne 9. 2. 2021 ni uspela, zato sama krije svoje stroške te pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na to pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).

**O pritožbi zoper sklep z dne 17. 11. 2021 (r. št. 191):**

60. Z izpodbijanim sklepom z dne 147. 11. 2021 je sodišče prve stopnje zavrglo vloge dolžnice, naslovljene kot „Ugovor – pritožba zoper dražbeni razglas“ z dne 6. 10. 2020, „Ugovor s pritožbo zoper dražbeni razglas I 121/2019“ z dne 13. 10. 2021, „Dopolnitev ugovora s pritožbo z dne 13. 10. 2021“ z dne 16. 10. 2021 in „Ugovor s pritožbo zoper dražbeni razglas I 121/2019“ z dne 11. 11. 2021 (I. točka izreka sklepa). Sklenilo je še, da morata dolžnika upnici v roku 8 dni upniku povrniti 779,94 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po preteku roka za prostovoljno povrnitev dalje (II. točka izreka sklepa).

61. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje prva dolžnica, da je vloge podala, ker je v poročilu in obračunu izvršitelja naveden pravni pouk. Izvršitelj prevzem stvari pogojuje s tem, da mora dolžnica plačati vse stroške, čeprav v postopku kot dolžnik nastopa tudi A. A. Pritožnica bi morala plačati tudi stroške, ki odpadejo nanj, čeprav nima denarja. Meni, da bi izvršitelj moral dolžnici vrniti osebne stvari in poslovno dokumentacijo lekarne. Izpostavlja, da je tudi drugo dražbo izvršitelj razpisal še pred pravnomočnostjo sklepov in tako po nepotrebnem povzroča visoke stroške. Dolžnica meni, da zato do njihove povrnitve ni upravičen, saj niso potrebni ta izvršbo, podredno pa prereka tudi njihovo višino, saj stroški hrambe niso izkazani, stroški neuspešne dražbe pa niti ne bi smeli nastati, saj dražba še ne bi smela biti razpisana. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugodi dolžničinim ugovorom ter sklep o izvršbi razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

62. Zoper sklep se laično pritožuje tudi sama dolžnica, ki navaja, da je napačno navedeno, da se izvršba vodi zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja, saj gre za dve spomeniško zaščiteni hiši, namenjeni opravljanju dejavnosti. Dom ji je bil nedopustno odtujen na dogovorjeni dražbi, nedopustno se ji omejuje pravica do brezplačne pravne pomoči, je žrtev bivšega moža, ki je kot dolžnik v tej zadevi popolnoma neaktiven. Je tudi žrtev policije, izvršitelj jo obravnava kot edino dolžnico, upnica pa njene nepremičnine in premičnine, ki so ostale v stavbi, nezakonito uporablja. Izvršitelj skuša prodati neutemeljeno odvzete stvari, nezakonito je bila pridržana v psihiatrični bolnici. Njene vloge so nedopustno zavržene, v zvezi s stroški, ki so ji naloženi v plačilo, pa je dolžnica izigrana kot prava neuka oseba in žrtev pravnih zmot in sistemskih napak.

63. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

64. Pritožba je delno utemeljena.

65. Sklep je višje sodišče preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbi dolžnice, vloženi po pooblaščenki in laično neposredno s strani dolžnice, je obravnavalo skupaj, kot enotno oziroma enovito pravno sredstvo (prim. prvi odstavek 9. člena ZIZ).

66. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, ZIZ v 9. členu kot redno pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi določa ugovor, zoper ostale prvostopenjske sklepe pa pritožbo. Pravno sredstvo zoper dražbeni razglas ne v ZIZ ne v ZPP ni predvideno, zato so dolžničine vloge z dne 6. 10. 2020, z dne 13. 10. 2021, z dne 16. 10. 2021 in z dne 11. 11. 2021 nedovoljene in jih je sodišče prve stopnje z izpodbijano I. točko izreka sklepa pravilno zavrglo. S pritožbenimi navedbami, da so bile vloge nedopustno zavržene, pravilnosti odločitve dolžnica ni uspela izpodbiti.

67. Z izpodbijano II. točko izreka sklepa je sodišče upnici priznalo stroške v znesku 779,94 EUR. Višje sodišče je upoštevalo, da so ti stroški v plačilo naloženi obema dolžnikoma in ker ni opredeljeno, da bi bila stroškovna obveznost solidarna, je šteti, da gre za deljivo obveznost in je torej vsakemu od obeh dolžnikov v plačilo naloženih ½ stroškov. Na prvo dolžnico se torej sklep nanaša le glede obveznosti plačila stroškov v znesku 389,97 EUR s pripadki, zato je višje sodišče štelo, da se dolžnica pritožuje le v tem delu (prim. prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

68. Del s strani upnice priglašenih stroškov, ki so naloženi v plačilo dolžnici, predstavlja stroške hrambe premičnin, ki so bile ob deložaciji odstranjene iz nepremičnine, za obdobje od 11. 7. 2020 do 14. 11. 2020 in od 19. 4. 2021 do 22. 8. 2021. ZIZ vprašanje stroškov hrambe in prodaje premičnin, odstranjenih iz izpraznjene in izročene nepremičnine, ureja posebej v 222. in 223. členu ZIZ in se po sodni praksi glede teh stroškov ne uporabljajo splošne določbe 38. člena in 38.c člena ZIZ, kolikor urejajo stroškovno razmerje med izvršiteljem in upnikom (prim. VSL sklep II Ip 685/2017 z dne 23. 3. 2017, VSM sklep I Ip 1020/2014 z dne 12. 2. 2015, VSL sklep I Ip 797/2010 z dne 6. 7. 2010). Ko je nepremičnina izpraznjena in izročena upniku (222. člen ZIZ), je namreč v razmerju do njega izvršilni postopek končan, stroški hrambe premičnin, ki so bile odstranjene iz nepremičnine, pa bremenijo neposredno dolžnika. Dolžnik lahko v postavljenem roku zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo (tretji odstavek 222. člena ZIZ), če tega v danem roku ne stori, pa sodišče po uradni dolžnosti (in ne na predlog upnika) dovoli prodajo stvari na dolžnikove stroške. Tudi iz šestega odstavka 116. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da stroški hrambe odpeljanih stvari bremenijo neposredno dolžnika in jih niti začasno ne krije upnik.

69. Stroški hrambe premičnin, ki jih izvršitelj ob deložaciji odpelje iz nepremičnine, torej po navedenih določbah niso stroški upnice, ki bi jih upnica lahko utemeljeno priglasila kot nadaljnje izvršilne stroške, zato jih dolžnica (v delu, ki se nanaša nanjo) ni dolžna povrniti upnici, kot ji je to materialno pravno zmotno naloženo z izpodbijanim sklepom.

70. V preostalem delu stroški iz izpodbijane II. točke izreka sklepa predstavljajo stroške neuspešne prve javne dražbe za prodajo premičnin z dne 19. 10. 2021. Sodišče je te stroške ocenilo kot potrebne za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je odločitev v tem delu zaradi neutemeljeno in preuranjeno razpisane in izvedene dražbe napačna. Enako kot pri pritožbeni presoji sklepa z dne 19. 10. 2020 je poudariti, da odstranitev premičnin ob deložaciji še ne pomeni njihovega rubeža, torej ni izpolnjena že prva predpostavka za dopustnost prodaje (prodati je namreč mogoče le zarubljene premičnine). Poleg tega na dan 19. 10. 2021, ko je izvršitelj izvedel dražbo, sklep o dovolitvi izvršbe na premičnine z dne 1. 9. 2020 še ni bil pravnomočen (pravnomočen je postal šele s predmetnim sklepom višjega sodišča) in je bila dražba izpeljana v nasprotju s prvim odstavkom 92. člena ZIZ, ki prodajo premičnin dopušča šele po pravnomočnosti sklepa o premičninski izvršbi. Dražba prav tako še ni bila dopustna zaradi poplačila stroškov hrambe, saj prodaja s tem namenom še ni bila dovoljena, kot je bilo že pojasnjeno zgoraj (tudi če bi bila, pa stroški dražbe, ki bi se izvedla le zaradi poplačila stroškov hrambe, glede na zgoraj zavzeto stališče niti ne bi bili stroški upnice, saj bi bremenili neposredno dolžnico). Po pojasnjenem izvršitelj še ni imel podlage za izvedbo dražbe na dan 19. 10. 2021, zato stroškov izvedbe te dražbe ni mogoče šteti kot za izvršbo potrebnih.

71. Po pojasnjenem sodišče ni imelo podlage za odločitev, da mora prva dolžnica upnici povrniti del stroškov v znesku 389,97 EUR s pripadki (to je del stroškov do ½, kolikor odpadejo na prvo dolžnico).

72. Višje sodišče je ob obrazloženem pritožbi zoper sklep z dne 17. 11. 2021 delno ugodilo in sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka v razmerju do prve dolžnice spremenilo tako, da upnica sama krije svoje stroške v znesku 389,97 EUR s pripadki (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

73. Kljub delnemu uspehu s pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2021 je višje sodišče sklenilo, da prva dolžnica sama krije svoje stroške te pritožbe, saj so tudi ti stroški nastali zaradi naključja, ki se je primerilo dolžnici (prvi odstavek 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep z dne 17. 11. 2021, saj z njim ni pripomogla k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, in peti odstavek 38. člena ZIZ).