Jedro

Stranke zapuščinskega postopka so dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Upnik ni stranka zapuščinskega postopka (razen če zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja). Ker lahko pritožbo vložijo le stranke postopka, pritožba upnika v zapuščinskem postopku ni dovoljena in jo je treba zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim ugotovilo katero premoženje sodi v zapuščino; ocenilo vrednost zapuščine ter njeno čisto vrednost; ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke ter da so njegovi zakoniti dediči vdova ter dva sinova; ugotovilo, da se je vdova odpovedala dedovanju v korist sinov, ki sta se k dedovanju priglasila ter da je upnica A. R. priglasila terjatev do zapuščine, ki je dediči niso priznali. Sodišče je za dediča razglasilo zapustnikova sinova ter povzelo dedni dogovor, ki sta ga sklenila. Zoper tak sklep se zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožuje A. R. (v nadaljevanju upnica). V pritožbi poudarja, da je zanjo bistveno vprašanje vrednosti premoženja, ki sta ga dediča podedovala, ker do te višine odgovarjata za zapustnikove dolgove. Upnica zatrjuje, da razpolaga z bančnim izpiskom št. 11, iz katerega je razvidno, da je bil na enem od obeh računov, ki sodita v zapuščino, dne 30.11.1999 znesek 365.090,20 SIT. Ta znesek ni upoštevan v (čisti) vrednosti zapuščine. Po primerjavi številke računa tudi ni povsem jasno ali gre za bančni izpisek, ki se nanaša na v sklepu upoštevani, ali morda celo nek drug račun zapustnika, ki v sklepu o dedovanju ni omenjen. Upnica zato predlaga, da sodišče opravi poizvedbe pri banki o višini sredstev na vseh zapustnikovih računih na dan njegove smrti ter v tem smislu dopolni sklep o dedovanju. Če sodišče upničinemu predlogu ne bi sledilo, predlaga popis in cenitev zapustnikovega premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD; Ur. l. RS št 15/76 in 23/78). Pritožba ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka 333. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se smejo pritožijo (le) stranke postopka. V skladu z določbo 175. člena ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dednopravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila. Upniki pa v zapuščinskem postopku praviloma niso stranke, četudi sklep o dedovanju posega v njihov pravni interes. Med stranke - formalne udeležence zapuščinskega postopka namreč prištevamo le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine od dedičevega premoženja. Pritožnica ločitve zapuščine od premoženja dedičev ni predlagala, zato nima položaja udeleženke oz. stranke zapuščinskega postopka. Ker pa pritožnica ni stranka v tem zapuščinskem postopku, nima pravice vložiti pritožbe. Obravnavana pritožba torej ni dovoljena (tretji odstavek 343. člena ZPP), zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 1. točke 365. člena ZPP v zvezi z določbo 352. člena ZPP in 163. člena ZD zavrglo, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje. O upničinem predlogu za popis in cenitev pokojnikovega premoženja bo odločalo sodišče prve stopnje.